18 Pavel pa, ko je še dosti dni ostal tu, se poslovi z brati in se odpelje po morju v Sirijo in z njim Priscila in Akvila, ko si je ostrigel glavo v Kenhrejah: imel je namreč obljubo. 19 Pridejo pa v Efez, in onadva ostaneta tam. A on gre v shodnico in se razgovarja z Judi. 20 Ko ga pa prosijo, naj ostane dalje časa z njimi, ne privoli, 21 ampak poslovi se z njimi, rekoč: Vrnem se zopet k vam, če Bog hoče. In odpelje se iz Efeza, 22 in ko pristane v Cezareji, gre gori in pozdravi cerkev; potem gre doli v Antiohijo. 23 In ko se nekaj časa pomudi tu, odide in prehodi zapored Galacijsko stran in Frigijo, utrjujoč vse učence.

24 Prišel je pa v Efez neki Jud, po imenu Apolo, Aleksandrijan po rodu, zgovoren mož; in bil je jako zveden v pismih. 25 Ta je bil poučen v potu Gospodovem, in goreč v duhu je govoril in učil pridno to, kar zadeva Jezusa, dasi je poznal samo krst Janezov. 26 In ta začne srčno oznanjevati v shodnici. Ko sta ga pa Akvila in Priscila slišala, ga vzameta k sebi in mu še natančneje razložita pot Božjo. 27 Ko pa je hotel iti naprej v Ahajo, so ga izpodbujali bratje in pisali tamošnjim učencem, naj ga sprejmo. In ko je prišel tja, je po milosti veliko pripomogel tistim, ki so bili sprejeli vero. 28 Kajti krepko je zavračeval Jude pred ljudstvom, dokazujoč iz pisem, da Jezus je Kristus.