|
21 In ko že dolgo časa niso jedli, tedaj reče Pavel, stoječ sredi njih: Poslušali bi me bili, o možje, in ne odrinili od Krete in tako se obvarovali te nadloge in izgube.
22 In sedaj vas opominjam, da bodite srčni: zakaj izgube ne bo nobenega življenja med vami, razen le ladje.
23 Stal mi je namreč ob strani to noč angel Boga, čigar sem in ki mu služim,
24 rekoč: Ne boj se, Pavel! pred cesarja moraš stopiti; in glej, Bog ti je podaril vse, kar se jih pelje s teboj.
25 Zatorej bodite srčni, možje! kajti verujem Bogu, da se res tako zgodi, kakor mi je bilo rečeno.
26 Moramo se pa nameriti na neki otok.
|
