1 Peter in Janez pa sta šla gori v tempelj ob uri molitve, ob devetih. 2 In nosili so nekega moža, ki je bil hrom od materinega telesa, in so ga pokladali vsak dan templju pred vrata, ki se imenujejo Lepa, da je prosil miloščine teh, ki so hodili v tempelj. 3 Ko ta vidi Petra in Janeza, da hočeta stopiti v tempelj, prosi, da bi mu dala miloščino. 4 Pogleda pa Peter nanj z Janezom in veli: Poglej na naju! 5 In on vpre oči vanju, misleč, da od nju kaj prejme. 6 Peter pa veli: Srebra in zlata nimam; kar pa imam, to ti dam. V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana vstani in hodi! 7 In prime ga za desno roko in ga vzdigne: in takoj se utrde stopala njegova in gležnji. 8 In poskočivši, stoji in začne hoditi, in gre z njima v tempelj, hodeč in poskakujoč in hvaleč Boga. 9 In vidi ga vse ljudstvo, da hodi in hvali Boga; 10 in ga spoznajo, da je tisti, ki je zaradi miloščine sedel pri Lepih vratih templja: in prevzame jih groza in strmenje ob tem, kar se mu je prigodilo.

11 Ko se je pa ta ozdravljenec držal Petra in Janeza, priteče k njim vse ljudstvo zelo prestrašeno v lopo, ki se imenuje Salomonova. 12 Videč pa to, odgovori Peter ljudstvu: Možje Izraelci, kaj se čudite temu, ali kaj naju gledate, kakor da bi bila z lastno močjo ali pobožnostjo storila, da ta hodi? 13 Bog Abrahamov in Izakov in Jakobov, očetov naših Bog, je oslavil Služabnika svojega Jezusa, ki ste ga vi izdali in zatajili pred obličjem Pilatovim, ko je on sodil, naj se izpusti. 14 A vi ste Svetnika in Pravičnika zatajili in ste prosili, naj vam da ubijalca, 15 Začetnika življenja pa ste umorili! Tega je Bog obudil iz mrtvih, čemur smo mi priče. 16 In po veri v ime njegovo je tega, ki ga vidite in poznate, utrdilo ime njegovo; in vera, ki je po njem, mu je dala to popolno zdravje vpričo vseh vas. 17 Ali sedaj, bratje, vem, da ste to storili iz nevednosti, kakor tudi poglavarji vaši. 18 Bog pa je, kar je naprej oznanil z usti vseh prerokov, da bo njegov Maziljenec trpel, tako dopolnil. 19 Izpokorite se torej in izpreobrnite, da se izbrišejo grehi vaši, 20 da tako pridejo časi poživljenja od obličja Gospodovega in pošlje za vas določenega Maziljenca Jezusa, 21 ki ga sicer mora nebo sprejeti do časov preuredbe vsega, kar je Bog povedal z usti svetih prerokov svojih od nekdaj. 22 Mojzes je že rekel: »Preroka vam zbudi Gospod, Bog vaš, izmed bratov vaših kakor mene; njega poslušajte v vsem, karkoli vam bo govoril. 23 Zgodi se pa, da se vsaka duša, ki ne bo poslušala tega preroka, iztrebi izmed ljudstva.« 24 Pa tudi vsi preroki od Samuela in poznejši, kolikorkoli jih je govorilo, so tudi oznanili te dni. 25 Vi ste sinovi prerokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil z očeti vašimi, govoreč Abrahamu: »In v semenu tvojem bodo blagoslovljene vse rodovine zemlje.« 26 Vam najprej je zbudil Bog Služabnika svojega Jezusa in ga poslal blagoslavljat vas, da se sleherni izpreobrne od hudobij svojih.

1 Ko sta pa govorila ljudstvu, pristopijo k njima duhovniki in poglavar templja in saduceji, 2 ki jih je zelo peklo, da učita ljudstvo in oznanjujeta v Jezusu vstajenje iz mrtvih. 3 In polože nanju roke in ju denejo v ječo do jutra; kajti bil je že večer. 4 Mnogo teh pa, ki so slišali njun govor, je sprejelo vero; in število mož je naraslo na kakih pet tisoč.

5 Zgodi se pa drugi dan, da se zbero njih poglavarji in starešine in pismarji v Jeruzalemu, 6 in Ana, veliki duhovnik, in Kajfa in Janez in Aleksander in kolikor jih je bilo iz višjega duhovskega rodu; 7 in ko so ju postavili na sredo, vprašajo: S kakšno močjo ali v čigavem imenu sta vidva to storila? 8 Tedaj jim Peter, napolnivši se svetega Duha, reče: Poglavarji naroda in starešine! 9 Če naju danes izprašujete za dobroto, ki sva jo storila bolnemu človeku, kako je on ozdravel: 10 znano bodi vsem vam in vsemu ljudstvu Izraelovemu, da po imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, ki ste ga vi križali, ki ga pa je Bog obudil iz mrtvih, po njem stoji ta pred vami zdrav. 11 On je kamen, ki ste ga vi zidarji zavrgli, pa je postal glava voglu. 12 In v nikomer drugem ni zveličanja; zakaj ni ga tudi pod nebom ljudem danega drugega imena, po katerem bi se mi mogli zveličati.

13 Ko pa vidijo srčnost Petrovo in Janezovo in zaznajo, da sta neučena in preprosta človeka, se začudijo; in ju spoznajo, da sta hodila z Jezusom. 14 Videč tudi človeka, ki je ozdravel, da stoji z njima, niso imeli kaj ugovarjati. 15 Velé jima pa, naj gresta ven iz zbora, in se posvetujejo med seboj, 16 govoreč: Kaj bomo storili tema človekoma? kajti da se je očividen čudež po njiju zgodil, je znano vsem, ki prebivajo v Jeruzalemu, in ne moremo utajiti. 17 Ali da se to ne razglasi dalje med ljudstvom, jima zapretimo, naj nobenemu človeku nikoli več ne govorita o tem imenu. 18 In ju pokličejo ter jima zapovedo, naj nikdar več ne zineta in ne učita o imenu Jezusovem. 19 A Peter in Janez odgovorita in jim rečeta: Ali je prav pred Bogom, da vas bolj poslušava nego Boga, sodite sami. 20 Ne moreva namreč, da ne bi govorila tega, kar sva videla in slišala. 21 Oni pa jima še bolj zaprete in ju izpuste, ker niso našli, kako bi ju kaznovali, zavoljo ljudstva, ker so vsi hvalili Boga za to, kar se je zgodilo. 22 Imel je namreč več nego štirideset let človek, na katerem se je zgodil ta čudež ozdravljenja.

23 Ko so ju pa izpustili, prideta k svojim in jim sporočita, kar so jima rekli višji duhovniki in starešine. 24 Oni pa, ko so to slišali, povzdignejo ene misli glas k Bogu in reko: O Gospod, ti si Bog, ki si ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih; 25 ki si rekel po svetem Duhu z usti našega očeta Davida, hlapca svojega: