32  Množica teh pa, ki so sprejeli vero, je bila enega srca in enega duha; tudi nihče ni govoril, da je kaj njegovega od tega, kar je imel, temveč vse jim je bilo skupno.
33 In z veliko močjo so dajali apostoli pričevanje za vstajenje Gospoda Jezusa, in milost velika je bila na vseh njih.
34 Ni ga bilo namreč ubožca med njimi: kajti kolikor jih je bilo, ki so imeli njive ali hiše, ti so jih prodajali, in so prinašali izkupiček tega, kar so prodali,
35 in pokladali apostolom pred noge: in oddelilo se je vsakemu, kolikor je potreboval.
36 Jožef pa, ki so mu apostoli dali priimek Barnaba (kar se tolmači: Sin tolažbe), levit, s Cipra po rodu,
37 je imel njivo, pa jo je prodal in prinesel denar in ga položil apostolom pred noge.
5
1 A neki mož, Ananija po imenu, s Safiro, ženo svojo, je prodal posestvo,
2 in nekaj od izkupila je utajil z vednostjo žene svoje; in prinese en del in ga položi apostolom pred noge.
3 Peter pa reče: Ananija, zakaj je satan napolnil srce tvoje, da si lagal svetemu Duhu, in si utajil nekaj od izkupička njive?
4 Ali ne bi bila, ko bi jo bil obdržal, tebi ostala? in ko je bila prodana, ali ni bila v tvoji oblasti? Kaj, da si to reč položil v srce svoje? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu.
5 Ko je pa Ananija slišal te besede, pade in izdahne. In velik strah obide vse, ki so to slišali.
6 Mladeniči pa vstanejo ter ga pripravijo k pogrebu, odneso in pokopljejo.
7 Zgodi se pa kake tri ure pozneje, da pride tudi žena njegova, ne vedoč, kaj se je zgodilo.
8 Peter pa jo ogovori: Povej mi, ali sta za toliko prodala njivo? Ona pa reče: Da, za toliko.
9 Peter ji pa reče: Zakaj sta se dogovorila, da bosta izkušala Duha Gospodovega? Glej, noge teh, ki so pokopali moža tvojega, so pred durmi in te poneso ven.
10 In pri tej priči mu pade pred noge in izdahne. In ko mladeniči vstopijo, jo najdejo mrtvo in jo odneso ven in pokopljejo poleg moža njenega.
11 In velik strah je obšel vso cerkev in vse, ki so to slišali.
|
