5
1  Daj, da zapojem o ljubljencu svojem,
ljubega svojega pesem o vinogradu njegovem:
Vinograd je imel ljubljenec moj
na griču prerodovitnem.
2 Prekopal ga je in mu potrebil kamenje
in ga posadil s plemenitimi trtami;
in sezidal je stolp sredi njega
in tudi tlačilnico je izdolbel v njem.
In je čakal, da obrodi grozdje,
toda rodil je viniko.
3 Sedaj pa, prebivalci jeruzalemski
in možje Judovi,
sodite vendar med menoj
in vinogradom mojim!
4 Kaj bi se še storilo vinogradu mojemu,
česar bi ne bil že storil v njem?
Zakaj, ko sem čakal, da obrodi grozdje,
je rodil viniko?
|