22 Potem pride Jezus in učenci njegovi v Judejsko deželo, in tu prebiva z njimi in krščuje. 23 Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam mnogo vode, in ljudje so prihajali in se dali krstiti. 24 Janez namreč še ni bil vržen v ječo. 25 Nastane torej prepir med učenci Janezovimi in nekim Judom o očiščevanju. 26 In pridejo k Janezu in mu reko: Rabi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana, ki si zanj ti pričal, glej, ta krščuje in vsi gredo k njemu. 27 Janez odgovori in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ni dano iz nebes. 28 Vi sami ste mi priče, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, ali poslan sem pred njim. 29 Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj pa ženinov, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli glasu ženinovega. To veselje moje je torej dopolnjeno. 30 On mora rasti, jaz pa se manjšati.

31 Kdor prihaja od zgoraj, ta je nad vsemi. Kdor je iz zemlje, je pozemski in govori zemske reči. Kdor je prišel iz nebes, ta je nad vsemi, 32 in kar je videl in slišal, to priča: a njegovega pričevanja nihče ne sprejema. 33 Kdor je sprejel njegovo pričevanje, je potrdil, da je Bog resničen. 34 Kajti ta, ki ga je poslal Bog, govori besede Božje: zakaj njemu Bog ne daje Duha na mero. 35 Oče ljubi Sina, in vse mu je dal v roko. 36 Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.