25 In glej, učenik postave vstane in izkušajoč ga, reče: Učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje? 26 On mu pa reče: V zakonu kaj je pisano? kako bereš? 27 On pa odgovori in reče: »Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje in iz vse pameti svoje, bližnjega svojega pa kakor samega sebe.« 28 Pa mu reče: Prav si odgovoril; to delaj, in živel boš. 29 On pa, hoteč samega sebe opravičiti, reče Jezusu: In kdo je moj bližnji?

30 Jezus odgovori in reče: Neki človek je šel iz Jeruzalema doli v Jeriho in zajde med razbojnike, ki ga tudi slečejo in ranijo ter odidejo, pustivši ga napol mrtvega. 31 Po naključbi pa pride neki duhovnik doli po tisti poti, in ko ga vidi, gre mimo. 32 Enako pa pride tudi levit na tisto mesto in ko ga vidi, gre mimo. 33 Neki Samarijan pa, ko je tod potoval, pride do njega, in ko ga ugleda, se mu zasmili, 34 in pristopi ter mu obveže rane in vlije vanje olja in vina; in posadivši ga na svoje živinče, ga pripelje v gostilnico in poskrbi zanj. 35 Drugi dan pa vzame dva denarja iz mošnje in da gostilničarju in mu reče: Skrbi zanj, in karkoli več potrošiš, ti poplačam jaz, kadar se vrnem. 36 Kdo od teh treh, meniš, je bil bližnji temu, ki je zašel med razbojnike? 37 On pa reče: Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje. Jezus mu pa veli: Pojdi, tudi ti delaj enako!