45 In ko pride v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v njem prodajali,
46 rekoč jim: Pisano je: Dom moj je dom molitve, a vi ste naredili iz njega jamo razbojniško.
47 In učil je vsak dan v templju; a višji duhovniki in pismarji in prvaki ljudstva so iskali, da bi ga pogubili,
48 pa niso našli, kaj bi mu storili: zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo, poslušajoč ga.
20
1 In zgodi se enega tistih dni, ko je učil ljudstvo v templju in oznanjeval evangelij, da pridejo višji duhovniki in pismarji s starešinami
2 in ga ogovore in reko: Povej nam, s kakšno oblastjo to delaš? ali kdo je, ki ti je dal to oblast?
3 Odgovori pa in jim reče: Vprašal bom tudi jaz vas eno besedo. Povejte mi:
4 Krst Janezov je li bil iz nebes ali od ljudi?
5 A oni premišljujejo sami pri sebi, govoreč: Ako rečemo: Iz nebes, nam poreče: Zakaj mu niste verovali?
6 Ako pa rečemo: Od ljudi, vse ljudstvo nas bo s kamenjem posulo, zakaj prepričano je, da je Janez prerok.
7 In odgovore, da ne vedo, odkod.
8 In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.
9 Ljudstvu pa začne praviti tole priliko: Nekdo je zasadil vinograd in ga dal vinogradnikom v najem, in odpotoval je za veliko časa.
10 In ob svojem času pošlje k vinogradnikom hlapca, naj mu dado od sadu vinogradovega; a vinogradniki ga pretepo in odpošljejo praznega.
11 In zopet pošlje drugega hlapca; a oni pretepo tudi tega in zasramote ter odpošljejo praznega.
12 In zopet pošlje tretjega; in oni ranijo tudi tega in ga izženo.
13 Reče pa gospodar vinogradov: Kaj naj storim? Pošljem sina svojega ljubljenega; ko bodo tega videli, nemara da se bodo bali.
14 Ko ga pa vinogradniki ugledajo, se posvetujejo med seboj, govoreč: Ta je dedič; umorimo ga, da bode dediščina naša.
15 In vržejo ga ven iz vinograda in umore. Kaj jim bo torej storil gospodar vinogradov?
16 Pride in pogubi vinogradnike te in da vinograd drugim. Ko so pa to slišali, reko: Bog ne daj!
17 On pa jih pogleda in reče: Kaj je torej to, kar je pisano:
»Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
ta je postal glava voglu«?
18 Vsak, kdor pade na ta kamen, se razbije; na kogar pa on pade, ga razdrobi.
19 In pismarji in višji duhovniki bi bili radi položili nanj roke v to uro, ali zboje se ljudstva; spoznali so namreč, da je zanje povedal to priliko.
|