1 Zgodi se pa, ko ga množice obsujejo, da bi poslušali besedo Božjo, da stoji pri jezeru Genezareškem. 2 In ugleda dve ladji, ki stojita ob jezeru; ribiči pa so bili izstopili iz njiju in so izpirali mreže. 3 In vstopi v eno teh ladij, ki je bila Simonova, in ga zaprosi, naj odrine malo od kraja; ter sede in uči iz ladje množico. 4 A ko neha govoriti, reče Simonu: Odrini na globoko, in vrzite mreže svoje na lov. 5 In Simon odgovori in reče: Učenik, vso noč smo se trudili in ničesar nismo ujeli; ali na besedo tvojo bom vrgel mrežo. 6 In storivši to, zajamejo veliko množico rib; trgala pa se jim je mreža. 7 In pomignejo tovarišem, ki so bili v drugi ladji, naj jim pridejo pomagat. Pa pridejo in napolnijo obe ladji, tako da se začneta potapljati. 8 Videč pa to, pade Simon Peter h kolenom Jezusovim, rekoč: Pojdi od mene, ker sem človek grešnik, Gospod! 9 Groza namreč je bila obšla njega in vse, ki so bili z njim, ob vlaku rib, ki so ga bili zajeli; 10 ravno tako pa tudi Jakoba in Janeza, sinova Zebedejeva, ki sta bila tovariša Simonova. Pa reče Jezus Simonu: Ne boj se; odslej boš ljudi lovil. 11 In potegnivši ladjo h kraju, zapusté vse in odidejo za njim.