1 Ko pa vidi množice, stopi na goro, in ko sede, pristopijo k njemu učenci njegovi. 2 In odpre usta svoja ter jih uči, govoreč:

3 Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. 4 Blagor jim, ki žalujejo, ker oni bodo potolaženi. 5 Blagor krotkim, ker oni bodo podedovali zemljo. 6 Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, ker oni bodo nasičeni. 7 Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli. 8 Blagor jim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga videli. 9 Blagor miroljubnim, ker oni se bodo sinovi Božji imenovali. 10 Blagor preganjanim zaradi pravičnosti, ker njih je nebeško kraljestvo. 11 Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramoté in preganjajo in vse hudo zoper vas govoré, pa lažejo. 12 Radujte se in veselite, ker veliko je plačilo vaše v nebesih. Kajti tako so preganjali preroke, ki so bili pred vami.

13 Vi ste sol zemlje. Če se pa sol izpridi, s čim se bo osolila? Za nič več ni, nego da se vrže ven in jo ljudje poteptajo. 14 Vi ste luč svetu. Mesto, ki stoji vrhu gore, se ne more skriti. 15 Tudi ne prižigajo sveče in je ne devljejo pod mernik, ampak na svečnik: in sveti vsem, ki so v hiši. 16 Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slavé Očeta vašega, ki je v nebesih.

17 Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali preroke: nisem prišel, da razveljavim, ampak da izpolnim. 18 Kajti resnično vam pravim: Dokler ne prejdeta nebo in zemlja, ne izgine ni najmanjša črka ali pičica iz postave, dokler se vse ne zgodi. 19 Kdorkoli torej popači eno najmanjših teh zapovedi in ljudi tako nauči, se bo imenoval najmanjši v nebeškem kraljestvu; kdorkoli jih pa izpolnjuje in uči, ta se bo velik imenoval v nebeškem kraljestvu. 20 Kajti pravim vam, da nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo, če ne bo pravičnost vaša večja nego pismarjev in farizejev.

21 Slišali ste, da je rečeno starim: »Ne ubijaj; kdor pa ubije, zapade sodbi.« 22 A jaz vam pravim, da vsak, kdor se brez razloga jezi na brata svojega, zapade sodbi; kdorkoli pa reče bratu svojemu: Raka! pride pred veliki zbor; a kdorkoli reče: Bedak! zapade peklenskemu ognju. 23 Če torej prineseš dar svoj k oltarju in se tam spomniš, da ima brat tvoj kaj zoper tebe: 24 pusti dar svoj tam pred oltarjem, pa pojdi, spravi se poprej z bratom svojim in potem pridi in daruj dar svoj. 25 Sprijazni se z nasprotnikom svojim hitro, dokler si z njim na potu, da te nasprotnik ne izroči sodniku in sodnik hlapcu, in boš vržen v ječo. 26 Resnično ti pravim: Gotovo ne prideš iz nje, dokler ne plačaš zadnjega vinarja.

27 Slišali ste, da je rečeno starim: »Ne prešuštvuj.« 28 A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda ženo, da si je poželi, je že prešuštvoval z njo v srcu svojem. 29 Če te pa desno tvoje oko pohujšuje, izderi ga in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel. 30 In če te desna tvoja roka pohujšuje, odsekaj jo in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bi vse telo tvoje prišlo v pekel. 31 Rečeno je tudi: »Kdorkoli se loči od žene svoje, naj ji da ločitni list.« 32 A jaz vam pravim: Kdorkoli pusti ženo svojo, razen če jo zaradi prešuštvovanja, jo zapeljuje v prešuštvovanje; in kdorkoli puščeno vzame, prešuštvuje.

33 Zopet ste slišali, da je rečeno starim: »Ne prisegaj po krivem, izpolni pa Gospodu prisege svoje.« 34 A jaz vam pravim, da ne prisegajte nikakor, ne pri nebu, ker je prestol Božji, 35 ne pri zemlji, ker je podnožje nogam njegovim, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikega Kralja: 36 tudi pri glavi svoji ne prisegaj, ker ne moreš ne enega lasu narediti belega ali črnega. 37 Govorjenje vaše pa bodi: Da, da; ne, ne; kar je pa več od tega, to je od hudega.

38 Slišali ste, da je rečeno starim: »Oko za oko, zob za zob.« 39 A jaz vam pravim, da se ne upirajte hudemu, temveč če te kdo udari po desnem licu, nastavi mu tudi drugo; 40 in kdor se hoče s teboj pravdati in ti suknjo vzeti, pusti mu tudi plašč; 41 in če te kdo sili miljo daleč, pojdi z njim dve. 42 Kdor te prosi, daj mu; in kdor hoče od tebe napósodo, ne odreci mu.

43 Slišali ste, da je rečeno: »Ljubi bližnjega svojega« in sovraži sovražnika svojega. 44 A jaz vam pravim: Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo: 45 da bodete sinovi Očeta svojega, ki je v nebesih, kajti on veleva soncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim. 46 Kajti če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vam bode? Ne delajo li tega tudi cestninarji? 47 In če pozdravljate samo brate svoje, kaj delate posebnega? Ne delajo li tudi pogani tako? 48 Vi torej bodite popolni, kakor je popoln Oče vaš nebeški.

1 Pazite, da ne boste izkazovali pravičnosti svoje pred ljudmi, da bi vas oni videli, sicer nimate plačila pri Očetu svojem, ki je v nebesih. 2 Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da jih hvalijo ljudje. Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje. 3 Ti pa kadar daješ miloščino, naj ne ve levica tvoja, kaj dela desnica tvoja: 4 da bode miloščina tvoja na skrivnem, in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne.

5 In kadar molite, ne bodite kakor hinavci, kajti oni radi po shodnicah in po uličnih voglih stoječ molijo, da se kažejo ljudem. Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje. 6 Ti pa, kadar moliš, pojdi v izbo svojo in zapri duri svoje ter moli k Očetu svojemu, ki je na skrivnem, in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne. 7 Kadar pa molite, ne govorite mnogo kakor pogani, kajti oni mislijo, da bodo uslišani zaradi obilih besed svojih. 8 Ne delajte se torej njim enakih: kajti Oče vaš ve, česa vam je treba, preden ga vi prosite. 9 Vi torej molite takole:

16 Kadar se pa postite, ne delajte se žalostnih kakor hinavci; pačijo namreč obraze svoje, da pokažejo ljudem, da se postijo. Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje. 17 Ti pa si, kadar se postiš, pomazili glavo in umij obraz: 18 da te ne bodo videli ljudje, da se postiš, temveč Oče tvoj, ki je na skrivnem; in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne.

19 Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi podkopavajo in kradejo, 20 temveč nabirajte si zakladov v nebesih, kjer ne molj, ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne podkopavajo in ne kradejo. 21 Kajti kjer je zaklad tvoj, tam bode tudi srce tvoje. 22 Svetilo telesu je oko. Če je torej oko tvoje zdravo, bo svetlo vse telo tvoje. 23 Če je pa oko tvoje pokvarjeno, bo temno vse telo tvoje. Če je torej luč, ki je v tebi, tema, kolika je ta tema! 24 Nihče ne more dvema gospodoma služiti: ker ali bo enega mrzil in drugega ljubil, ali bo enemu vdan in bo drugega zaničeval. Ne morete Bogu služiti in mamonu. 25 Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli in kaj boste pili, tudi ne za telo svoje, kaj boste oblekli. Mar ni življenje več nego hrana in telo več nego obleka? 26 Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in tudi ne spravljajo v žitnice, in Oče vaš nebeški jih živi. Mar niste vi veliko več od njih? 27 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji primakniti en komolec? 28 In za obleko čemu skrbite? Poglejte lilije na polju, kako rastejo: ne trudijo se in ne predejo; 29 pravim vam pa, da se tudi Salomon v vsej slavi svoji ni oblekel kakor teh ena. 30 Če pa travo na polju, ki danes stoji in jo jutri vržejo v peč, Bog tako oblači, mar ne bo mnogo bolj vas, maloverni? 31 Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? 32 Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. 33 Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano. 34 Ne skrbite torej za jutri; kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dosti ima vsak dan svojega zla.

1 Ne sodite, da ne boste sojeni.

1 Ne sodite, da ne boste sojeni. 2 Kajti s kakršno sodbo sodite, s tako bodo sodili vas; in s kakršno mero merite, s tako se bo merilo vam. 3 Kaj pa vidiš pazder v očesu brata svojega, bruna v očesu svojem pa ne čutiš? 4 Ali kako porečeš bratu svojemu: Daj, da izderem pazder iz očesa tvojega, in glej, bruno je v očesu tvojem? 5 Hinavec, izderi najprej bruno iz očesa svojega in potem izpregledaš, da izdereš pazder iz očesa bratu svojemu.

6 Ne dajajte svetega psom in ne mečite biserov svojih pred svinje, da jih ne poteptajo z nogami svojimi in se ne obrnejo ter vas raztrgajo.

7 Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo. 8 Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu odpre. 9 Ali kdo izmed vas je človek, ki bi dal kamen sinu svojemu, če ga prosi kruha? 10 ali če prosi ribe, bi mu dal kačo? 11 Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko več dá Oče vaš, ki je v nebesih, dobrega tistim, ki ga prosijo? 12 Vse torej, kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim; zakaj to je postava in preroki.

13 Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo; 14 toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.

15 Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabljivi volkovi. 16 Po njih sadovih jih spoznate. Se li bere s trnja grozdje ali z osata smokve? 17 Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. 18 Dobro drevo ne more roditi slabega sadu, in slabo drevo ne more roditi dobrega sadu. 19 Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže na ogenj. 20 Torej po njih sadovih jih spoznate. 21 Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih. 22 Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prerokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom? 23 In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!

24 Vsak torej, kdor sliši te besede moje in jih izpolnjuje, bo podoben modremu možu, ki je sezidal hišo svojo na skalo; 25 in usula se je ploha in pridrle so reke in zapihali so vetrovi in se zagnali v tisto hišo, a ni padla, kajti postavljena je bila na skalo. 26 In vsak, kdor sliši te moje besede in ne dela po njih, je podoben neumnemu možu, ki je sezidal hišo svojo na pesek; 27 in ulila se je ploha in pridrle so reke in zapihali so vetrovi in udarili ob tisto hišo, in padla je, in njen pad je bil grozen.

28 In zgodi se, ko konča Jezus te besede, da se množice silno čudijo nauku njegovemu; 29 zakaj učil jih je, kakor kdor ima oblast, a ne kakor njih pismarji.