5  Ko pa pride v Kafarnavm, pristopi k njemu stotnik, ga zaprosi
6 in reče: Gospod, hlapec moj leži doma mrtvouden in se grozno muči.
7 Jezus mu reče: Pridem in ga ozdravim.
8 In stotnik odgovori in reče: Gospod, nisem vreden, da prideš pod streho mojo, ampak reci le besedo, in hlapec moj ozdravi.
9 Kajti tudi jaz sem človek pod oblastjo in imam vojake pod seboj, pa velim temu: Pojdi! in gre, in drugemu: Pridi! in pride, in hlapcu svojemu: Stori to! in stori.
10 Ko pa Jezus to sliši, se začudi in reče tistim, ki so šli za njim: Resnično vam pravim, pri nikomer v Izraelu nisem našel tolike vere.
11  Pravim vam pa, da jih pride mnogo od vzhoda in zahoda, in sedeli bodo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu,
12  a sinovi kraljestva bodo vrženi v zunanjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.
13 In Jezus veli stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi. In hlapec njegov je ozdravel tisto uro.
|