1 Tedaj govori Jezus množici in učencem svojim 2 takole: Na Mojzesov stol so sedli pismarji in farizeji. 3 Vse torej, karkoli vam reko, izpolnjujte in delajte; po njih delih pa ne delajte, ker govoré, pa ne delajo. 4 Vežejo namreč težka in neznosna bremena in jih nakladajo ljudem na pleča, sami jih pa še s svojim prstom nočejo ganiti. 5 Vsa dela svoja pa delajo, da jih vidijo ljudje. Razširjajo si namreč molilne listke in delajo velike robove oblačilom svojim; 6 in ljubijo prve prostore pri gostijah in prve stole v shodnicah 7 in pozdrave po ulicah ter da jih ljudje imenujejo: Rabi! 8 Vi pa se ne imenujte Rabi; kajti eden je vaš učenik, Kristus, vsi vi ste pa bratje. 9 In ne imenujte nikogar na zemlji očeta svojega; kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. 10 Tudi se ne imenujte voditeljev, kajti eden je vaš voditelj, Kristus. 11 A kdor je največji med vami, bodi vam služabnik. 12 Kdor se pa povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.

13 Gorje pa vam, pismarji in farizeji, hinavci! da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; sami namreč ne greste vanje, in kateri hočejo vanje iti, jim ne puščate, da bi šli.

[14 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da požirate vdovam hiše, ko na videz opravljate dolge molitve; zategadelj prejmete ostrejšo sodbo.]

15 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, ki se pojudi, in ko se pojudi, naredite iz njega peklenskega sinu, dvakrat hujšega od sebe.

16 Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: Če kdo priseže pri templju, ni nič; če pa priseže kdo pri templjevem zlatu, je zavezan. 17 Bebci in slepci! kaj pa je več, zlato ali tempelj, ki posvečuje zlato? 18 In: Če priseže kdo pri oltarju, ni nič; če pa priseže kdo pri daru, ki je na njem, je zavezan. 19 Slepci! kaj pa je več, dar ali oltar, ki posvečuje dar? 20 Kdor torej prisega pri oltarju, prisega pri njem in pri vsem, kar je na njem. 21 In kdor prisega pri templju, prisega pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem. 22 In kdor prisega pri nebu, prisega pri prestolu Božjem in pri tistem, ki sedi na njem.

23 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da dajete desetino od mete in kopra in kumina, opuščate pa, kar je važnejše v postavi: sodbo, usmiljenje in vero. To pa je treba delati, a onega ne opuščati. 24 Slepi vodniki, ki precejate komarje, velbloda pa požirate!

25 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da čistite kozarec in skledo odzunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti. 26 Slepi farizej! očisti poprej kozarec in skledo znotraj, da bodeta čista tudi zunaj.

27 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da ste podobni pobeljenim grobom, ki se odzunaj zde lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vse nesnage. 28 Tako se kažete tudi vi ljudem zunaj pravične, znotraj pa ste polni hinavstva in krivičnosti.

29 Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da zidate prerokom grobe in lepšate pravičnim nagrobne spomenike, 30 in pravite: Da smo živeli v dnevih očetov svojih, ne bi bili z njimi deležni krvi prerokov. 31 Tako pričate sami zoper sebe, da ste sinovi teh, ki so morili preroke. 32 Napolnite le tudi vi mero očetov svojih! 33 Kače, gadja zalega! kako boste ubežali sodbi pekla? 34 Zato, glejte, pošiljam jaz k vam preroke in modrece in pismouke; in nekatere izmed njih pomorite in na križ razpnete, a nekatere boste bičali v shodnicah svojih in preganjali od mesta do mesta; 35 da pride na vas vsa pravična kri, ki se je prelila na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zaharija, sinu Barahijevega, ki ste ga umorili med svetiščem in oltarjem. 36 Resnično vam pravim: Vse to pride na ta rod.

37 Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš preroke in kamenaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira kokla piščeta svoja pod peruti, pa niste hoteli! 38 Glej, hiša vaša se vam ostavlja pusta. 39 Kajti pravim vam: Ne boste me videli odslej, dokler ne rečete: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!