1 Zgodi se pa v mesecu Nisanu, v dvajsetem letu kralja Artakserksa, ko je vino stalo pred njim, da vzamem vino in ga podam kralju. A prej nisem bil nikoli žalosten pred njim. 2 In kralj mi reče: Zakaj je obraz tvoj žalosten? saj nisi bolan? To ni nič drugega nego bolečina v srcu! Tedaj sem se silno bridko bal. 3 In rečem kralju: Kralj, živi vekomaj! Kako ne bi bil žalostnega obraza, ko pusto leži mesto, kjer je očetov mojih grobišče, in vrata njegova so z ognjem požgana! 4 Nato mi kralj reče: Kaj torej prosiš? V tem sem molil k Bogu nebes. 5 In rečem kralju: Ako se vidi dobro kralju in ako je hlapec tvoj prijeten v očeh tvojih, prosim, da me pošlješ na Judovo, v mesto, kjer so pokopani očetje moji, da ga pozidam. 6 In kralj mi veli (kraljica pa je sedela zraven njega): Koliko časa boš hodil? in kdaj se vrneš? In kralju je bilo ugodno, in me je poslal, ko sem mu določil čas. 7 Še sem rekel kralju: Ako se vidi kralju dobro, naj prejmem list do deželnih oblastnikov onostran reke, da mi dovolijo iti skozi svoje kraje, dokler ne pridem na Judovo; 8 in list Asafu, varuhu kraljevega gozda, da bi mi dal lesa, da napravim bruna za vrata gradu, ki je pri hiši, in za mestno obzidje in za hišo, v katero pojdem. In kralj mi jih je dal, ker je bila dobrotljiva roka Božja nad menoj. 9 In ko sem prišel k deželnim oblastnikom za reko, sem jim oddal kraljeve liste. Kralj pa je z menoj poslal vojne poveljnike in konjike. 10 Ko pa je slišal Sanbalat Horončan in hlapec Tobija, Amonec, ju je hudo peklo, da je prišel človek, da skrbi za blaginjo sinov Izraelovih.

11 In dospel sem v Jeruzalem. In ko sem bil ondi tri dni, 12 vstanem po noči in malo mož z menoj; nisem namreč povedal nobenemu človeku, kaj mi je bil dal moj Bog v srce, da storim za Jeruzalem; tudi ni bilo živinčeta pri meni razen tega, na katerem sem jezdil. 13 In jezdil sem po noči skozi Dolinska vrata ven proti Zmajevemu studencu in h Gnojnim vratom in pregledoval zidovje jeruzalemsko, ki je bilo razsuto in vrata njegova z ognjem požgana. 14 In šel sem dalje k Studenčnim vratom in h kraljevemu ribniku, a ondi ni bilo prostora mojemu živinčetu, da bi moglo iti pod mano. 15 Šel sem torej po noči gori ob potoku in pregledoval zidovje; potem sem se vrnil zopet skozi Dolinska vrata in prišel domov. 16 Načelniki pa niso vedeli, kam sem šel ali kaj sem delal, kajti doslej nisem bil ničesar povedal Judom in duhovnikom, ne plemenitnikom in načelnikom in drugim, ki so opravljali delo. 17 Tedaj sem jim rekel: Vidite nesrečo, v kateri smo, da Jeruzalem leži pust in njega vrata so sežgana z ognjem? Pojdimo in zidajmo zidovje jeruzalemsko, da ne bodemo več ljudem v zasrambo. 18 In povedal sem jim o roki svojega Boga, ki je bila dobrotljiva nad mano, tudi kraljeve besede, ki mi jih je bil govoril. Nato reko: Vstanimo in zidajmo! In potrjene so bile njih roke za dobro delo.

19 Ko je pa to slišal Sanbalat Horončan in Tobija hlapec, Amonec, in Gesem Arabec, so nas zasmehovali in nas zaničevali in dejali: Kaj pomeni to, kar počenjate? Hočete se li vi upreti kralju? 20 Tedaj sem jim odgovoril in rekel: Bog nebes nam da srečo, in mi, hlapci njegovi, hočemo vstati in zidati. Vam pa ni deleža, ne pravice, ne spomina v Jeruzalemu.

1 In Eliasib, veliki duhovnik, vstane z brati svojimi duhovniki in sezidajo Ovčja vrata ter jih posvetijo in vanje vstavijo duri. Posvetili so vse prav do stolpa Mea, do stolpa Hananela. 2 In poleg njega so zidali možje iz Jeriha. Zraven njega je tudi zidal Zakur, sin Imrijev. 3 Ribja vrata pa so sezidali sinovi iz Senaa; napravili so v njih bruna in vstavili vanje duri in njih ključalnice in zapahe. 4 Poleg njih je zidal Meremot, sin Urijev, sinu Hakozovega. In poleg njega je zidal Mesulam, sin Berekija, sinu Mesezabelovega. In poleg njiju je popravljal Zadok, sin Baanov. 5 In njim ob strani so popravljali Tekojčani; a njih imenitniki niso upognili vratu k službi svojega Gospoda. 6 In Stara vrata sta popravljala Jojada, sin Paseahov, in Mesulam, sin Besodejev: prekrila sta jih z bruni in vstavila vanje duri in njih ključalnice in zapahe. 7 In poleg njiju je popravljal Melatija Gibeonski in Jadon Meronotičan, možje iz Gibeona in iz Micpe, do tja, kjer je bila stolica deželnega oblastnika tostran reke. 8 Njim ob strani je popravljal Uziel, sin Harhajev, eden od zlatarjev. In poleg njega je popravljal Hananija, eden od lekarnikov. In so pustili Jeruzalem, kakor je bil, do širokega zida. 9 In poleg njega je popravljal Refaja, sin Hurov, glavar polovice kraja Jeruzalemskega. 10 In poleg njega je popravljal Jedaja, sin Harumafov, proti svoji hiši vprek. In poleg njega je popravljal Hatuš, sin Hasabnejev. 11 Malkija, sin Harimov, in Hašub, sin Pahat-moabov, sta pa popravljala drugi kos zidovja in Pečni stolp. 12 In poleg njiju je popravljal Salum, sin Halohešev, glavar druge polovice Jeruzalemskega kraja, on in hčere njegove. 13 Dolinska vrata je popravljal Hanun in prebivalci v Zanoahu; sezidali so jih ter vstavili vanje duri in njih ključalnice in zapahe in so zidali tisoč komolcev zidu do Gnojnih vrat. 14 Gnojna vrata pa je popravljal Malkija, sin Rehabov, glavar okraja Bet-keremskega; sezidal jih je in vtaknil duri vanje in njih ključalnice in zapahe. 15 Studenčna vrata pa je popravljal Salun, sin Kol-hozejev, glavar okraja Micpenskega; sezidal jih je ter pokril in vtaknil duri vanje in njih ključalnice in zapahe, in postavil je zid ob ribniku Silojskem pri kraljevem vrtu prav do stopnic, ki gredo doli iz mesta Davidovega. 16 Za njim je popravljal Nehemija, sin Azbukov, glavar polovice okraja Betzurskega, tja do konca nasproti grobom Davidovim in do ribnika, ki so ga bili napravili, in do hiše junakov. 17 Za njim so popravljali leviti, Rehum, sin Banijev. Poleg njega je popravljal Hasabija, glavar polovice okraja Keilskega, za svoj okraj. 18 Za njim so popravljali njih bratje, Bavaj, sin Henadadov, vladar druge polovice okraja Keilskega. 19 In poleg njega je popravljal Ezer, sin Jesujev, glavar v Micpi, drugi kos zidu nasproti vzhodu k orožarni, pri zidnem ovinku. 20 Za njim je marljivo popravljal Baruk, sin Zabajev, drugi kos zidu, od ovinka k vratom hiše Eliasiba, velikega duhovnika. 21 Za njim je popravljal Meremot, sin Urijev, sinu Hakozovega, drugi kos zidu od vrat hiše Eliasibove do konca hiše Eliasibove. 22 In za njim so popravljali duhovniki, ki so prebivali na Jordanski ravnini. 23 Za njimi sta popravljala Benjamin in Hašub hišam svojim nasproti. Za njima je popravljal Azarija, sin Maaseja, sinu Ananijevega, pri hiši svoji. 24 Za njim je popravljal Binuj, sin Henadadov, drugi kos zidu, od hiše Azarijeve do ovinka in do vogla. 25 Palal, sin Uzajev, je popravljal proti ovinku in visokemu stolpu vprek, ki moli iznad hiše kraljeve, ki je ob dvoru jetnišnice; za njim pa Pedaja, sin Parošev. 26 (Netinimci pa so stanovali na Ofelu, do Vodnih vrat proti jutru in do stolpa, ki kvišku moli.) 27 Za njim so Tekojčani popravljali drugi kos zidu, nasproti visokemu stolpu, ki kvišku moli, in do zidu Ofela. 28 Od Konjskih vrat gori so popravljali duhovniki, vsak hiši svoji nasproti. 29 Za njimi je popravljal Zadok, sin Imerjev, hiši svoji nasproti. In za njim je popravljal Semaja, sin Sekanijev, varuh Vzhodnih vrat. 30 Za njim je popravljal Hananija, sin Selemijev, in Hanun, šesti sin Zalafov, drugi kos zidu. Za njim je popravljal Mesulam, sin Berekijev, hramu svojemu nasproti. 31 Za njim je popravljal Malkija, eden od zlatarjev, do hiše Netinimcev in trgovcev, vratom Mifkadovim nasproti, in do stolpove veže na voglu. 32 In med vežo stolpovo in Ovčjimi vrati so popravljali zlatarji in trgovci.

33 In ko je slišal Sanbalat, da stavimo obzidje, mu to silno zamrzi in se razjezi ter zasmehuje Jude. 34 In govori pred brati svojimi in pred vojsko v Samariji in reče: Kaj delajo ti slabotni Judje? Ali naj se jim to pripusti? Bodo li darovali? bodo li neki dan dokončali? hočejo li v življenje povrniti kamenje z grobljišča, ki je vendar sežgano? 35 Tobija Amonec, stoječ poleg njega, reče: Karkoli naj zidajo, če lisica pride nanj, poruši njih kameneni zid! 36 Poslušaj, o naš Bog, ker smo zaničevani, in obrni njih zasmehovanje njim na glavo ter izroči jih oplenjenju v deželi ujetništva! 37 Ne zakrivaj njih krivice in ne izbriši njih greha izpred obličja svojega! Ker so te dražili v jezo spričo zidalcev. – 38 Mi pa smo zidali obzidje, in smo sklenili ves zid okrog do polovice višave, kajti ljudstvo je imelo pogum za delo.

1 Ko pa so slišali Sanbalat in Tobija in Arabci in Amonci in Asdodci, da napreduje popravljanje zidovja jeruzalemskega in da že zazidavamo, kar je bilo razdrto, tedaj se silno razjeze.

1 Ko pa so slišali Sanbalat in Tobija in Arabci in Amonci in Asdodci, da napreduje popravljanje zidovja jeruzalemskega in da že zazidavamo, kar je bilo razdrto, tedaj se silno razjeze. 2 In vsi se vkup zarote, da pojdejo bojevat se zoper Jeruzalem in delat zmešnjavo v njem. 3 Mi pa smo molili k Bogu svojemu in postavili stražo zoper nje, dan in noč, boječ se jih. 4 In Juda reče: Moč je bremenarjem oslabela in groblje so še velike, tako da ne moremo zidati zidu. 5 Naši nasprotniki so pa rekli: Ne bodo zvedeli, ne videli, dokler ne pridemo mednje ter jih pobijemo, in tako ustavimo delo. 6 Zgodi se pa, ko so prišli Judje, ki so poleg njih prebivali, in so nam dobro desetkrat povedali, od vseh krajev: Morate se vrniti k nam! 7 tedaj sem postavil na spodnje kraje prostora za zidom, na goljave, ljudstvo po njih rodovinah z njih meči, sulicami in loki. 8 In ko sem vse ogledal, sem vstal in velel plemenitnikom in načelnikom in drugemu ljudstvu: Nikar se jih ne bojte, spominjajte se Gospoda, velikega in groznega, in bojujte se za brate svoje, za sinove in hčere svoje, za žene in hiše svoje!

9 Ko so pa slišali sovražniki naši, da nam je bilo povedano, in je Bog uničil njih naklep, smo se vrnili vsi na zid, vsak k delu svojemu. 10 In bilo je od tega dne, da je polovica mojih hlapcev opravljala delo, druga polovica pa je držala sulice in ščite, loke in oklepe, in poglavarji so stali za vso družino Judovo, 11 ki je delala na zidu. In bremenarji so nakladali, vsak z eno roko delajoč, z drugo pa držeč orožje. 12 In zidar je vsak imel meč pripasan k ledju, in tako so zidali. In trobentač je stal poleg mene. 13 In dejal sem plemenitnikom in načelnikom in drugemu ljudstvu: Dela je veliko in na široko in daleč smo narazen raztrošeni po zidu; 14 na kateremkoli kraju zaslišite trobente glas, tja se zberite k nam. Bog naš se bo bojeval za nas!

15 Tako smo se trudili pri delu, in polovica jih je držala sulice od jutranje zarje, dokler so zvezde prisvetile. 16 Tudi sem velel tisti čas ljudstvu: Slednji ostani s hlapcem svojim čez noč v Jeruzalemu, da nam bodo po noči v stražo in po dne za delo. 17 Niti jaz, ne bratje moji, ne možje na straži za mano, nihče ni slekel obleke, vsakemu je bilo orožje ob desnici.