1 In Izraelovi sinovi so delali, kar je bilo zlo v očeh Gospodovih. In Gospod jih je dal v pest Madiancem sedem let. 2 In roka Madianova je hudo pritiskala na Izraela; iz strahu pred Madianci so si napravili tiste brloge, ki so na gorah, in jame in trdnjave. 3 In bilo je, ko so Izraelci kaj posejali, da so prišli Madianci in Amalekovci in Jutrovci; prišli so gori zoper nje 4 in so se utaborili proti njim in pokončali pridelke zemeljske povsod tja do Gaze in niso pustili nič živil v Izraelu, ne ovce, ne vola, ne osla. 5 Kajti prišli so gori s svojo živino in s svojimi šotori, prišla jih je množica kakor roj kobilic; ne njih, ne njih velblodov ni bilo sešteti, in prišli so, da opustošijo deželo. 6 In Izrael je silno obubožal zaradi Madiancev; in vpili so sinovi Izraelovi h Gospodu.

7 In ko so vpili sinovi Izraelovi h Gospodu zavoljo Madiana, 8 pošlje Gospod preroka k Izraelovim sinovom. Ta jim reče: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Jaz sem vas peljal gori iz Egipta in vas odvedel iz hiše sužnosti, 9 in sem vas otel Egipčanom iz roke in iz pesti vseh, ki so vas stiskali, in sem jih pregnal izpred vas ter vam dal njih deželo, 10 in dejal sem vam: Jaz sem Gospod, Bog vaš; ne bojte se bogov Amorejcev, ki prebivate v njih deželi. Ali niste poslušali glasu mojega.

11 In angel Gospodov pride ter sede pod hrast v Ofri, ki je bil Joasa Abiezrita; in sin njegov Gideon je otepal pšenico v tlačilnici, da bi z njo bežal izpred Madiancev. 12 In prikaže se mu angel Gospodov in mu reče: Gospod s teboj, ti močni junak! 13 Gideon pa mu reče: Ah, gospod moj, ako je Gospod z nami, zakaj nas je zadelo vse to? in kje so vsa čudežna dela njegova, ki so nam jih pripovedovali očetje naši, govoreč: Ni li nas Gospod odpeljal iz Egipta? A sedaj nas je Gospod zavrgel in dal Madiancem v pest! 14 In Gospod se obrne do njega ter veli: Pojdi v tej moči svoji in reši Izraela Madianove roke! Nisem li te jaz poslal? 15 On pa mu reče: Ah, Gospod, s čim naj rešim Izraela? Glej, sorodništvo moje je najbolj siromašno v Manaseju in jaz sem najmanjši v očeta svojega hiši. 16 A Gospod mu reče: Resnično bodem s tabo, in pobiješ Madiance kakor enega moža. 17 In on mu reče: Ako sem našel milost v tvojih očeh, prosim, daj mi znamenje, da si ti, ki govoriš z menoj. 18 Ne umakni se odtod, prosim, dokler ne pridem k tebi in ne prinesem darila svojega in ga postavim pred tebe. On reče: Ostanem, dokler se ne vrneš. 19 In Gideon gre noter in pripravi kozliča in iz efe moke opresnih kruhov; in dene meso v jerbašček in vlije juho v lonec ter mu prinese ven pod hrast in postavi predenj. 20 Angel Božji pa mu reče: Vzemi meso in opresne kruhe in položi na skalo tukaj in na vrh izlij juho! In stori tako. 21 Tedaj iztegne angel Gospodov konec palice, ki jo je imel v roki, in se dotakne mesa in opresnikov, in ogenj pride iz skale in požre meso in opresnike. In angel Gospodov izgine izpred njegovih oči. 22 In Gideon vidi, da je bil angel Gospodov, in reče: Gorje mi, Gospod Jehova, ker sem videl angela Gospodovega iz obličja v obličje! 23 A Gospod mu veli: Mir ti! ne boj se, ne umrješ. 24 Tedaj zgradi Gideon ondi oltar Gospodu in ga imenuje Jehova šalom; ta je še do dandanes v Ofri Abiezritov.

25 In zgodi se isto noč, da mu reče Gospod: Vzemi junca očeta svojega, tistega drugega junca, sedem let starega, in poderi Baalov oltar, ki ga ima tvoj oče, in posekaj Ašero, ki je nad njim, 26 ter zgradi Gospodu, Bogu svojemu, na vrhu te trdnjave oltar, prav po redu; in vzemi tistega drugega junca in ga daruj v žgalščino z drevjem Ašere, ki jo posekaš. 27 Nato vzame Gideon deset mož izmed svojih hlapcev in stori, kakor mu je velel Gospod; a boječ se storiti to po dne zaradi očeta svojega družine in ljudi v mestu, je storil to po noči. 28 Ko pa ljudje iz mesta zarana vstanejo, glej, oltar Baalov je podrt in Ašera nad njim posekana, in tisti drugi junec je darovan na novozgrajenem oltarju. 29 In rečejo drug drugemu: Kdo je to naredil? In poizvedujejo in vprašajo, pa reko: Gideon, sin Joasov, je to storil. 30 Tedaj reko možje iz mesta Joasu: Pripelji sem sina svojega, da umrje, kajti podrl je oltar Baalov in Ašero nad njim je posekal! 31 Joas pa reče vsem, ki so vstali zoper njega: Se li vi hočete pravdati za Baala? hočete ga li vi rešiti? Kdor bi se zanj potegoval, naj umrje še to jutro! Ako je bog, naj se pravda sam zase, ker mu je zrušil oltar. 32 Zato ga je od tega dne imenoval Jerub-baal, rekoč: Pravdaj se, Baal, zoper njega, ker ti je podrl oltar.

33 Tedaj se zbero vsi Madianci in Amalekovci in Jutrovci in preidejo Jordan in se utabore v Jezreelski dolini. 34 In duh Gospodov obleče v moč Gideona; in zatrobi na trobento, in zbero se k njemu Abiezriti, da bi šli za njim. 35 In pošlje sle po vsem Manaseju, in tudi od tega se jih zbere, da bi šli za njim; in pošlje sle k Aserju, Zebulonu in Neftaliju, in pridejo jim naproti. 36 In Gideon reče Bogu: Ako hočeš rešiti Izraela po moji roki, kakor si govoril, 37 glej, položim runo na gumno: ako bode rosa le na samem runu, po vsej zemlji pa suho, tedaj spoznam, da rešiš Izraela po moji roki, kakor si govoril. 38 In bilo je tako. Ko je namreč vstal zgodaj zjutraj, izžme runo in iztlači rose iz runa polno kupo. 39 In Gideon reče Bogu: Ne vname naj se jeza tvoja zoper mene, in govoril bom še enkrat: naj poskusim, prosim, samo še enkrat z runom: bodi zdaj suho samo na runu, a rosno po vsej zemlji. 40 In Bog je storil tako tisto noč: kajti bilo je suho samo na runu, a po vsej zemlji rosno.

1 Nato vstane zgodaj Jerub-baal, ki je Gideon, in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, in utabore se pri studencu Harodu; tabor Madiancev pa jim je bil na severni strani, pri Morejevem hribu v dolini. 2 Gospod pa reče Gideonu: Preveliko je ljudstva, ki je s teboj, da bi dal Madiana v njih roke, ker bi se Izrael hvalil zoper mene, govoreč: Moja roka me je rešila. 3 Zatorej razglasi sedaj, da sliši ljudstvo, in vêli: Kdor se boji in trepeta, obrni se in pojdi nazaj z Gileadskega gorovja. In vrnilo se je ljudstva dvaindvajset tisoč, deset tisoč pa jih je ostalo.

4 In Gospod reče Gideonu: Še je preveč ljudstva. Pelji jih doli k vodi, in ondi jih izkusim zate, in za kogar ti porečem, da naj gre s teboj, pojde s teboj; in za kogarkoli ti porečem, naj ne hodi s teboj, ne pojde. 5 In pelje ljudstvo doli k vodi. In Gospod reče Gideonu: Vsakega, ki bo lokal z jezikom vodo, kakor pes loče, postavi posebej; enako tudi vsakega, ki se spusti na kolena, da pije. 6 In bilo je število tistih, ki so lokali, vodo noseč z roko k ustom, tristo mož; vse drugo ljudstvo pa se je spustilo na kolena, da pije vodo. 7 In Gospod reče Gideonu: Po tistih tristo možeh, ki so lokali, vas rešim in dam Madiance v roko tvojo; naj se torej razide ljudstvo, vsak v kraj svoj. 8 In vzemo živeža za ljudstvo s seboj in trobente svoje; a vse druge može Izraelove pošlje vsakega v njegov šotor, pri sebi pa obdrži le tristo mož. Tabor Madiancev pa mu je bil spodaj v dolini.

9 In zgodi se tisto noč, da mu reče Gospod: Vstani, pojdi doli v tabor! zakaj dal sem ti ga v roko. 10 Ako pa se bojiš iti doli, naj gre s teboj tvoj hlapec Pura doli k taboru; 11 in slišal boš, kaj govore. Potem se ti ojačijo roke, da se zaženeš doli v tabor. Tedaj je stopil s svojim dečkom Purom doli k prednji straži, ki je bila ob taborišču. 12 A Madianci in Amalekovci in vsi Jutrovci so bili pridrli v dolino kakor množica kobilic, in njih velblodov ni bilo sešteti, bilo jih je kakor peska ob morskem bregu. 13 In ko pride Gideon, glej, mož pripoveduje tovarišu svojemu sanje in pravi: Glej, imel sem sanje: videl sem, da se vali hlebec ječmenovega kruha k šotorišču Madiancev, in ko pride do šotora, butne vanj, da pade in se ves prevrne, in šotor je bil podrt. 14 In tovariš mu odgovori in reče: To ni nič drugega nego meč Gideona, Joasovega sina, izraelskega moža: njemu v roko je Bog dal Madiana in vso vojsko.

15 In ko Gideon sliši, kako oni pripoveduje sanje in mu jih ta razloži, se prikloni Bogu; in vrne se v tabor Izraelov in veli: Vstanite! zakaj Gospod nam je dal v roko vojsko Madianskih. 16 Nato razdeli tristo mož v tri krdela in da vsakemu trobento v roko in prazne vrče in bakle notri v vrčih, 17 ter jim reče: Glejte name in me posnemajte! glejte, ko pridem na kraj tabora, kar storim, storite tudi vi. 18 Ko zatrobim na trobento in vsi, ki bodo pri meni, trobite tudi vi na trobente povsod okoli tabora in kličite: Za Gospoda in Gideona!

19 Ko pride torej Gideon in sto mož, ki so bili pri njem, na kraj tabora, ob začetku opolnočne straže, ko so ravnokar postavili stražo, zatrobijo na trobente in razbijejo tiste vrče v svojih rokah. 20 In vsa tri krdela zatrobijo na trobente in razbijejo vrče, in drže prižgane bakle v levici, trobente pa v desnici, trobijo in kriče: Meč za Gospoda in za Gideona! 21 In sleherni obstane na svojem mestu okoli tabora. In vsa vojska začne tekati, in vpijejo ter beže. 22 In onih tristo trobi na trobente, in Gospod obrne vsakega meč zoper njegovega tovariša, in to po vsem taboru. In vojska beži tja do Betsite, proti Zereri, tja do meje Abel-mehole pri Tabatu. 23 In zbero se možje Izraelovi iz Neftalija in iz Aserja in iz Manaseja in pode Madiance. 24 In Gideon pošlje sle po vsem Efraimskem gorovju in sporoči: Pridite doli, Madiancem nasproti, in obsedite pred njimi vodo tja do Betbare in tudi Jordan. In zbero se vsi efraimski možje in obsedejo vodo do Betbare in tudi Jordan. 25 In ujamejo dva madianska kneza, Oreba in Zeba, in umorijo Oreba na skali Orebovi in Zeba pri tlačilnici Zebovi; in podijo Madiance, in prineso glavi Oreba in Zeba Gideonu čez Jordan.

1 A efraimski možje mu reko: Zakaj si nam to storil, da nas nisi poklical, ko si šel v boj zoper Madiana? In ostro so se besedili z njim.

1 A efraimski možje mu reko: Zakaj si nam to storil, da nas nisi poklical, ko si šel v boj zoper Madiana? In ostro so se besedili z njim. 2 On pa jim reče: Kaj sem storil sedaj jaz in kaj vi! Ni li pobirek Efraimov boljši nego vsa trgatev Abiezerjeva? 3 Vam je dal Bog v roko madianska kneza, Oreba in Zeba, in sem li mogel storiti kaj takega kakor vi? In pomiril se je njih srd do njega, ko jim je tako govoril. 4 In Gideon dospe k Jordanu in ga preide s tristo možmi, ki so bili pri njem, in čeprav trudni, so vendar podili. 5 In reče možem v Sukotu: Dajte, prosim, ljudstvu, ki gre za menoj, nekoliko hlebov kruha, zakaj trudno je, in jaz se ženem za Zebahom in Zalmunom, kraljema Madiancev. 6 A sukotski plemenitaši reko: Je li mar pest Zebahova in Zalmunova že v roki tvoji, da bi dali vojski tvoji kruha? 7 Gideon reče: Dobro, ko mi da Gospod Zebaha in Zalmuna v roko, zmlatim vaše meso s trnjem iz puščave in z bodljikovjem. 8 In pride gori v Penuel in jim govori enako; in možje v Penuelu mu odgovore, kakor so mu odgovorili Sukočani. 9 In tudi možem v Penuelu reče: Ko se vrnem v miru, razrušim ta stolp.

10 Zebah in Zalmuna sta bila v Karkorju in njiju vojska z njima, okoli petnajst tisoč mož, kar jih je preostalo od vse vojske Jutrovcev; kajti sto in dvajset tisoč jih je padlo, oboroženih z mečem. 11 In Gideon je šel gori po poti tistih, ki stanujejo v šotorih, proti jutru ob Nobahu in Jogbehi, in udari vojsko, kajti bila je brezskrbna. 12 In Zebah in Zalmuna sta bežala, in ju je podil; in ujel je ta dva kralja Madiancev, Zebaha in Zalmuna, in razplašil je vso vojsko. 13 In vrne se Gideon, sin Joasov, iz bitke od višine Heresa. 14 In zasači dečka izmed sukotskih mož in ga izpraša; in ta mu popiše sukotske plemenitaše in njih starešine, sedeminsedemdeset mož. 15 In pride k Sukočanom in reče: Glejte Zebaha in Zalmuna, ki ste me z njima zasmehovali, govoreč: Ali je pest Zebahova in Zalmunova že v tvoji roki, da bi dali kruha utrujenim možem tvojim? 16 In vzame mestne starešine in trnje iz puščave in bodljikovje in kaznuje z njim sukotske može. 17 Stolp v Penuelu pa podere in pomori može v mestu. 18 In reče Zebahu in Zalmunu: Kakšni so bili tisti možje, ki sta jih umorila na Taboru? Odvrneta: Takšni so bili kakor ti: vsak lepe postave, kakor kraljevi otroci. 19 In reče: Bili so moji bratje, matere moje sinovi; kakor res živi Gospod, ko bi jih bila pri življenju ohranila, ne bi vaju umoril. 20 In veli Jeteru, prvencu svojemu: Vstani, umori ju! A deček ne izdere meča, kajti bal se je, ker je bil še mlad. 21 Zebah in Zalmuna pa mu rečeta: Vstani ti in naju ubij, zakaj kakršen je mož, taka je njegova moč. In Gideon vstane in umori Zebaha in Zalmuna, in vzame lunice, ki so bile na vratu njiju velblodov.

22 Tedaj reko možje Izraelci Gideonu: Bodi nam vladar, ti in sin tvoj in sina tvojega sin, ker si nas rešil roke Madiancev. 23 Ali Gideon jim reče: Ne bodem vam vladar, tudi sin moj vam ne bode vladar; Gospod vam bodi vladar. 24 Gideon pa jim še reče: Eno bi vas prosil: dajte mi vsakdo nosne obodce, ki ste jih uplenili. Kajti imeli so nosne obodce iz zlata, ker so bili Izmaelci. 25 In reko: Radi jih damo. In razgrnejo oblačilo, in vsi mečejo nanje nosne obodce iz svojega plena. 26 In teža zlatih obodcev, ki jih je izprosil, je bila tisoč in sedemsto seklov zlata, brez lunic in naušnic in škrlatnih oblačil, ki sta jih nosila madianska kralja, in brez verižic, ki so jih njih velblodi imeli okoli vratu. 27 In Gideon je iz tega naredil naramnik in ga postavil v svojem mestu, v Ofri. In ves Izrael se je ondi vdajal nečistosti za njim; in to je bilo v zanko Gideonu in hiši njegovi. 28 A Madianci so bili potlačeni pred Izraelovimi sinovi in niso več vzdignili glav svojih. In dežela je imela pokoj štirideset let v dnevih Gideonovih.

29 In Jerub-baal, sin Joasov, je šel in prebival v svoji hiši. 30 Imel pa je Gideon sedemdeset sinov, ki so prišli iz ledja njegovega, zakaj imel je mnogo žen. 31 In priležnica njegova, ki je bila v Sihemu, mu je tudi rodila sina, in dal mu je ime Abimelek. 32 In Gideon, sin Joasov, je umrl v lepi starosti in je bil pokopan v grobu očeta svojega Joasa v Ofri Abiezritov.

33 Ko pa je umrl Gideon, brž so se odvrnili sinovi Izraelovi in nečistovali za Baali in si postavili Baal-berita za boga. 34 In niso se spominjali sinovi Izraelovi Gospoda, svojega Boga, ki jih je bil otel iz roke vseh njih sovražnikov vseokrog; 35 tudi niso izkazali usmiljenja hiši Jerub-baal-Gideonovi, kakor je on storil vse dobro Izraelu.

1 In po Abimeleku je vstal, da reši Izraela, Tola, sin Pua, sina Dodovega, mož iz Isaharja; in prebival je v Samirju v Efraimskem gorovju. 2 In sodil je Izraela triindvajset let, in je umrl in bil pokopan v Samirju.

3 In po njem je vstal Jair, Gileadski; in je sodil Izraela dvaindvajset let. 4 In imel je trideset sinov, ki so jezdili na tridesetih mladih oslih in so imeli trideset mest, ki se imenujejo Jairovi trgi do današnjega dne in so v pokrajini Gileadski. 5 In Jair je umrl in je bil pokopan v Kamonu.

6 In Izraelovi sinovi so še dalje delali, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, in služili so Baalom in Astartam in bogovom Sircev in bogovom Sidoncev in bogovom Moabcev in bogovom sinov Amonovih in bogovom Filistejcev, Gospoda pa so zapustili ter mu niso služili. 7 Tedaj se je vnela jeza Gospodova zoper Izraela in jih je prodal v roko Filistejcev in v roko Amonovih sinov. 8 In stiskali so in mučili Izraelove sinove tisto leto; osemnajst let so stiskali vse sinove Izraelove, ki so bili za Jordanom, v deželi Amorejcev, ki je v Gileadu. 9 Vrhutega so Amonovi sinovi prešli Jordan, da se bojujejo z Judo in z Benjaminom in z Efraimovo hišo; in Izrael je bil silno stiskan. 10 In sinovi Izraelovi so vpili h Gospodu, govoreč: Grešili smo zoper tebe, kajti zapustili smo Boga svojega in služili Baalom. 11 A Gospod reče sinovom Izraelovim: Nisem li vas rešil Egipčanov in Amorejcev, sinov Amonovih in Filistejcev? 12 Tudi Sidonjani in Amalekovci in Maonci so vas stiskali, in ko ste vpili do mene, sem vas rešil njih roke. 13 In vendar ste me zapustili in služili drugim bogovom; zato vas ne bom več rešil. 14 Pojdite in kličite k bogovom, ki ste si jih izvolili: naj vas rešijo v dan stiske vaše. 15 Sinovi Izraelovi pa reko Gospodu: Grešili smo, stôri nam, karkoli se ti dobro zdi; samo reši nas, prosimo, tačas! 16 In odpravili so tuje bogove izmed sebe in so služili Gospodu. In njemu se je v srce smililo, da je Izrael tolikanj trpel.

17 In Amonovi sinovi so se sklicali in so se utaborili v Gileadu. Sinovi Izraelovi pa so se zbrali in se utaborili v Micpi. 18 In ljudstvo, gileadski prvaki, so dejali drug drugemu: Kdo se začne vojskovati zoper Amonove otroke? Ta bodi poglavar vsem prebivalcem v Gileadu!