Svetopisemska družba Slovenije
       
Biblija.net
Knjige v SSP3:

Stara zaveza
1 Mojzes
2 Mojzes
3 Mojzes
4 Mojzes
5 Mojzes
Jozue
Sodniki
Ruta
1 Samuel
2 Samuel
1 Kralji
2 Kralji
1 Kroniška
2 Kroniška
Ezra
Nehemija
Estera
Job
Psalmi
Pregovori
Pridigar
Visoka pesem
Izaija
Jeremija
Žalostinke
Ezekiel
Daniel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija

Devterokanonične knjige

Tobit
Judita
Estera (grška)
1 Makabejci
2 Makabejci
Modrost
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Daniel (dodatki)

Nova zaveza

Matej
Marko
Luka
Janez
Apostolska dela
Rimljanom
1 Korinčanom
2 Korinčanom
Galačanom
Efežanom
Filipljanom
Kološanom
1 Tesaloničanom
2 Tesaloničanom
1 Timoteju
2 Timoteju
Titu
Filemonu
Hebrejcem
Jakob
1 Peter
2 Peter
1 Janez
2 Janez
3 Janez
Juda
Razodetje


Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  SSP-Op  ŽJ  JUB  EKU  CHR  DAL Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik

1 Mojzes 1,1-11,32

1 Mojzes :1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50

Prva Mojzesova knjiga (Geneza)
Začetki sveta in človeštva
Bog ustvari vesolje in človeštvo
1
V začetku je Bog ustvaril
Ali Ko je Bog začel ustvarjati.
nebo in zemljo.
Prva Mojzesova knjiga (Geneza)
I. Začetki sveta in človeštva
1. Stvarjenje in prvi greh
1 Prvo poročilo o stvarjenju
1,1–2,4a Prvo poročilo o stvarjenju. Pripisuje se duhovniškemu izročilu (P); je bolj abstraktno in teološko kakor naslednje (2,4b–25); našteva logično in izčrpno bitja, kakor so bila ustvarjena, namreč v okviru enega tedna, ki se končuje s soboto. Na božji poziv so bitja prihajala iz niča v obstoj, po vrstnem redu dostojanstva, od najnižjega do najvišjega, t. j. človeka. Čeprav ima poročilo obeležje znanosti, ki je še v otroški razvojni dobi, vsebuje razodeti nauk trajne vrednosti: nauk o enem edinem Bogu, ki je bil prej ko svet, je od sveta različen, vzvišen, stvarnik, in o človeku, ki je božja podoba in kralj stvarstva.
V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.
Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božji
Ali Božji dih ali silen vihar.
je vel nad vodami.
Zemlja pa je bila pusta in prazna. Tema je bila nad globinami, in duh božji je vel nad vodami.
Bog je rekel: »Bodi svetloba!« In nastala je svetloba.
Bog je rekel: »Bodi svetloba!« In bila je svetloba.
Bog je videl, da je svetloba dobra. In Bog je ločil svetlobo od teme. Bog je videl, da je svetloba dobra. Bog je torej ločil svetlobo od teme.
In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan. In Bog je imenoval svetlobo dan in temo je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.
Bog je rekel: »Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá!«
Bog je rekel: »Bodi oblok sredi vodá in naj loči vode od vodá!«
In Bog je naredil obok in ločil vode, ki so bile pod obokom, od vodá nad obokom. Zgodilo se je tako. In Bog je naredil oblok ter ločil vode, ki so bile pod oblokom, od vodá, ki so bile nad oblokom. Zgodilo se je tako.
Bog je obok imenoval nebo.
Gr. dodaja Bog je videl, da je dobro.
In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan.
Bog je imenoval oblok nebo. In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan.
Bog je rekel: »Vode pod nebom naj se zberejo na en kraj in prikaže naj se kopno!« Zgodilo se je tako.
Bog je rekel: »Zberejo naj se vode, ki so pod nebom, na enem kraju in naj se prikaže kopno.« In zgodilo se je tako.
10 Bog je kopno imenoval zemljo, zbrane vode pa je imenoval morje. Bog je videl, da je dobro. 10 Bog je kopno imenoval zemljo, zbrane vode pa je imenoval morja. Bog je videl, da je dobro.
11 Nato je Bog rekel: »Zemlja naj požene zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti!« Zgodilo se je tako.
11 Nato je Bog rekel: »Naj požene zemlja zelenino, bilje, ki rodi seme, in drevje, ki rodi sad po svoji vrsti, katerega seme je v njem na zemlji.« Zgodilo se je tako.
12 Zemlja je pognala zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki rodi na zemlji sadje s semenom po svoji vrsti. Bog je videl, da je dobro. 12 Zemlja je pognala zelenino, bilje, ki rodi seme po svoji vrsti, in drevje, ki rodi sad, katerega seme je v njem po njegovi vrsti. Bog je videl, da je dobro.
13 In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan. 13 In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan.
14 Bog je rekel: »Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujejo naj dan od noči in naj bodo znamenja za čase, dneve in leta!
14 Bog je rekel: »Naj bodo luči na nebesnem obloku, da bodo ločile dan od noči in naj služijo za znamenja in čase, za dneve in leta;
15 Naj svetijo na nebesnem oboku in razsvetljujejo zemljo!« Zgodilo se je tako. 15 in naj svetijo na nebesnem obloku, da bodo razsvetljevale zemljo.« Zgodilo se je tako.
16 Bog je naredil dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde. 16 Bog je naredil dve veliki luči: večjo luč, da bi gospodovala dnevu, in manjšo luč, da bi gospodovala noči, in zvezde.
17 Bog jih je postavil na nebesni obok, da bi razsvetljevale zemljo. 17 Bog jih je postavil na nebesni oblok, da bi svetile na zemljo
18 Gospodovale naj bi dnevu in noči in ločevale svetlobo od teme. Bog je videl, da je dobro. 18 in gospodovale dnevu in noči ter ločile svetlobo od teme. Bog je videl, da je dobro.
19 In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan. 19 In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan.
20 Bog je rekel: »Živa bitja naj mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom!«
20 Bog je rekel: »Naj mrgole v vodah živa bitja in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim oblokom.«
21 Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice po njihovih vrstah. Bog je videl, da je dobro. 21 In Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa gibajoča se bitja, ki mrgole v vodah, po njih vrstah, in vse krilate ptice po njih vrstah. Bog je videl, da je dobro.
22 In Bog jih je blagoslovil in rekel: »Plodite se in množite, napolnite vse morsko vodovje! In ptice naj se množijo na zemlji!« 22 Bog jih je blagoslovil z besedami: »Plodite se in množite ter napolnite vode po morjih in ptice naj se množijo po zemlji.«
23 In bil je večer in bilo je jutro, peti dan. 23 In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.
24 Bog je rekel: »Zemlja naj rodi živa bitja po njihovih vrstah: živino, laznino in zveri zemlje po njihovih vrstah!« Zgodilo se je tako.
24 Bog je rekel: »Zemlja naj rodi živa bitja po njih vrstah, živino, laznino in zveri zemlje po njih vrstah.« Zgodilo se je tako.
25 Bog je naredil zveri zemlje po njihovih vrstah, živino po njenih vrstah in vso laznino na zemlji po njenih vrstah. Bog je videl, da je dobro. 25 Bog je naredil zveri zemlje po njih vrstah, živino po njenih vrstah in vso laznino zemlje po njenih vrstah. Bog je videl, da je dobro.
26 Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!«
26 Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, nam sličnega; naj gospoduje ribam morja in pticam neba, živini in vsem zverem zemlje in vsej laznini, ki lazi po zemlji!«
27 Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.
27 In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi,
po božji podobi ga je ustvaril,
moža in ženo ju je ustvaril.
28 Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!«
28 Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!«
29 Bog je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. 29 In Bog je rekel: »Glejta, dal sem vama vse bilje s semenom na vsej zemlji in vse drevje, na katerem je sad s semenom: naj vama bo v živež;
30 Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem
Manjka v mnogih rkp.
v živež vse zelene rastline.« Zgodilo se je tako.
30 vse zeleno zelišče pa v živež vsem zverem zemlje in vsem pticam neba in vsemu, kar se giblje na zemlji in ima življenje v sebi.« Zgodilo se je tako.
31 Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan. 31 Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je prav dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan.
2
Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska.
2
Tako sta bila dovršena nebo in zemlja in vsa njuna vojska.
Sedmi
Sam., gr., sir. Šesti.
dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil.
Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je naredil; sedmi dan pa počival po vsem svojem delu, ki ga je naredil.
In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival po vsem svojem delu, ki ga je ustvaril in naredil.
To je nastanek
Db. To so rojstva, tj. rodovnik.
neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena.
Človek v raju
Na dan, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo,
4a  To je nastanek neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena.
Drugo poročilo o stvarjenju.
2,4b–25 Drugo poročilo o stvarjenju. V središču tega jahvističnega (J) poročila je človek in njegova usoda. Na slikovit način riše to poročilo prvotno dramo, ki obvladuje vso zgodovino človeka.
Raj
4b  Takrat, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo,
še ni bilo nobenega poljskega grmičja na zemlji in trava še ni rastla na polju, kajti Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni še bilo človeka, da bi polje obdeloval. še ni bilo nobenega poljskega bilja na zemlji in nobeno poljsko zelišče še ni poganjalo; zakaj Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni bilo človeka, ki bi bil polje obdeloval,
Iz zemlje pa se je vzdigovala vlaga
Gr. studenec; hebr. nejasno.
in namakala vso površino polja.
le vlaga je vstajala iz zemlje in namakala vso površino polja.
Gospod Bog je iz zemeljskega prahu
Hebr. ʼadamáh.
izoblikoval človeka,
Hebr. ʼadám.
v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša.
Tedaj je naredil Gospod Bog človeka iz prahu zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha. Tako je postal človek živo bitje.
Gospod Bog je zasadil vrt proti vzhodu v Edenu in je tja postavil človeka, katerega je bil izoblikoval.
Potem je Gospod Bog zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in postavil tja človeka, katerega je bil naredil.
Gospod Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega. In Gospod Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno drevo, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja
2,9 drevo življenja. Simbol nesmrtnosti, ki je bila človeku dana po milosti in ki jo bo s svojo neubogljivostjo izgubil, 3,22.
v sredi vrta ter drevo spoznanja dobrega in hudega.
10 V Edenu je izvirala reka, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri glavne reke.
10 In reka je tekla iz Edena, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri veletoke.
11 Ena od njih se imenuje Pišón. Ta teče okoli vse dežele Havíla, v kateri je zlato – 11 Ime prvemu je Fison; ta obteka vso deželo Hevila, kjer je zlato;
12 in zlato te dežele je dobro; tam je tudi bdelij in kamen oniks. 12 in zlato te dežele je dobro; tam je bdelij in kamen oniks.
13 Drugi reki je ime Gihon. Ta teče okoli vse dežele Kuš. 13 Drugi reki je ime Gehon; ta obteka vso deželo Kuš.
14 Tretji reki je ime Tigris. Ta teče vzhodno od Asúrja. Četrta reka pa je Evfrat. 14 Tretji reki je ime Tigris; ta teče vzhodno od Asurja. Četrta reka pa je Evfrat.
15 Gospod Bog je vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval.
15 Vzel je torej Gospod Bog človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval.
16 Gospod Bog je človeku zapovedal in rekel: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, 16 In Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: »Od vseh dreves v vrtu smeš jesti;
17 le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl.« 17 od drevesa spoznanja dobrega in hudega
2,17 spoznanja dobrega in hudega. To spoznanje je predpravica, ki si jo Bog pridržuje in si jo bo človek z grehom prilastil (3,5.22). To spoznanje torej ni vsevednost, ki je padli človek ne poseduje, tudi ne sposobnost nravstvenega razločevanja, ki jo je človek imel že pred grehom, temveč sposobnost, da človek sam odloči, kaj je dobro in kaj zlo, in ustrezno ravna. Z nasilnim prilaščanjem te sposobnosti človek zanika, da je ustvarjeno bitje. Prvi greh je bil torej upor zoper božjo suverenost, upor, konkretno izražen s kršitvijo zapovedi, ki jo je Bog dal in jo sveti pisatelj predočuje v podobi prepovedanega sadu.
pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti.«
18 Gospod Bog je rekel: »Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.«
18 Tedaj je rekel Gospod Bog: »Ni dobro človeku samemu biti; naredim naj mu pomočnico, njemu primerno.«
19 Gospod Bog je izoblikoval iz zemlje vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih pripeljal k človeku, da bi videl, kakšna imena jim bo dal, in da bi vsako živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek. 19 Gospod Bog je torej naredil iz zemlje vse živali polja in vse ptice neba in jih privedel k človeku, da bi videl, kako jih bo imenoval, in da bi vsakršno živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek.
20 Tako je človek dal imena vsej živini in vsem pticam na nebu in vsem živalim na polju, za človeka
Db. za Adama.
pa se ni našla pomoč, ki bi bila njemu primerna.
20 In človek je dal imena vsej živini in vsem pticam neba in vsem živalim polja; a za človeka se ni našla pomočnica, njemu primerna.
21 Gospod Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. 21 Nato je poslal Gospod Bog človeku trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto.
22 Gospod Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, naredil
Db. zgradil.
ženo in jo pripeljal k človeku.
22 In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo privedel k človeku.
23 Tedaj je človek rekel:
»To je končno kost iz mojih kosti
in meso iz mojega mesa;
ta se bo imenovala móžinja,
Hebr. ʼiššáh, medtem ko je mož hebr. ʼiš.
kajti ta je vzeta iz moža.«
23 Tedaj je rekel človek:
»To je zdaj kost iz mojih kosti
in meso iz mojega mesa;
ta se bo imenovala možinja;
kajti iz moža je vzeta.
24 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.
24 Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo.«
25 Bila pa sta oba naga, človek in njegova žena, a ju ni bilo sram.
25 Bila sta pa oba naga, človek in njegova žena, a ju ni bilo sram.
Izgon iz raja
3
Kača pa je bila bolj prekanjena kakor vse živali na polju, ki jih je naredil Gospod Bog. Rekla je ženi: »Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?«
Prvi človekov greh in prva blagovest
3
Kača
3,1 Kača je tu maska bitja, ki je Bogu nasprotnik in človeku sovražnik. V njej je poznejša modrostna literatura (Mdr 2,24), potem nova zaveza (Jn 8,44) in krščanska tradicija spoznala nasprotnika, hudiča.
je bila bolj prekanjena kot vse živali polja, ki jih je Gospod Bog naredil. Rekla je ženi: »Ali je res Bog rekel, da ne jejta od vseh dreves v vrtu?«
In žena je rekla kači: »Od sadu drevja v vrtu jeva, Žena je odgovorila kači: »Od sadu dreves v vrtu jeva.
›le z drevesa sredi vrta,‹ je rekel Bog, ›ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne, sicer bosta umrla!‹« Le o sadu drevesa, ki je v sredi vrta, je Bog rekel: ‚Od tega ne jejta, tudi ne dotikajta se ga, da ne umrjeta!‘«
Kača pa je rekla ženi: »Nikakor ne bosta umrla! Kača pa je ženi dejala: »Nikakor ne bosta umrla.
V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog,
Ali bogovi.
poznala bi dobro in húdo.«
Ampak Bog ve: Brž ko bosta od njega jedla, se vama bodo oči odprle in bosta kakor Bog, ker bosta spoznala dobro in hudo.«
Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel. Tedaj je žena videla, da je drevo dobro za jed, očem prijetno za pogled in da je to drevo želeti, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla ter dala tudi svojemu možu, ki je bil z njo, in je jedel.
Tedaj so se obema odprle oči in spoznala sta, da sta naga. Sešila sta si predpasnika iz smokvinih listov. In odprle so se obema oči in sta spoznala, da sta naga; zato sta si sešila smokvine liste in si naredila krila.
Zaslišala sta glas Gospoda Boga, ki je ob dnevnem vetriču hodil po vrtu. Človek in njegova žena sta se skrila pred Gospodom Bogom sredi drevja v vrtu.
Ko pa sta slišala glas Gospoda Boga, ki je hodil po vrtu ob dnevnem vetriču, sta se skrila človek in njegova žena pred obličjem Gospoda Boga sredi med drevjem na vrtu.
Gospod Bog je poklical človeka in mu rekel: »Kje si?« Gospod Bog pa je poklical človeka in mu rekel: »Kje si?«
10 Rekel je: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in se skril.« 10 Odgovoril je: »Tvoj glas sem slišal v vrtu; zbal sem se, ker sem nag, in sem se skril.«
11 Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Si mar jedel z drevesa, s katerega sem ti prepovedal jesti?« 11 Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Ali si mar jedel od drevesa, od katerega sem ti prepovedal jesti?«
12 Človek je rekel: »Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel.« 12 Človek je odgovoril: »Žena, ki si mi jo dal za družico, ta mi je dala od drevesa in sem jedel.«
13 Gospod Bog je rekel ženi: »Kaj si to storila?« Žena je odgovorila: »Kača me je zapeljala in sem jedla.« 13 Tedaj je Gospod Bog rekel ženi: »Zakaj si to storila?« Žena je odgovorila: »Kača me je zapeljala in sem jedla.«
14 Gospod Bog je rekel kači:
»Ker si to storila,
bodi prekleta med vso živino
in vsemi poljskimi živalmi.
Po trebuhu se boš plazila
in prah jedla
vse dni življenja.
14 Tedaj je rekel Gospod Bog kači:
»Ker si to storila,
bodi prekleta med vso živadjo
in med vsemi živalmi polja!
Po svojem trebuhu se boš plazila
in prst jedla
vse dni svojega življenja.
15 Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo
ter med tvojim zarodom in njenim zarodom.
On bo prežal na tvojo glavo,
ti pa boš prežala na njegovo peto.«
15 Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo
in med tvojim zarodom in njenim zarodom;
ta ti bo glavo strl,
ti ga boš pa ranila na peti.«
3,15 na peti. Hebrejsko besedilo naznanja zmago ženinega zaroda nad zarodom kače; človeka postavlja v nasprotje s hudičem in njegovim »zarodom«. Razlika med glavo (kače) in peto (človeka) kaže na končno zmago človeka. Grški prevod ne pripisuje te zmage ženinemu zarodu na splošno, temveč enemu od sinov žene. Tako se da razumeti mesijansko tolmačenje mnogih cerkvenih očetov. Na katoliško izročilo je vplival latinski prevod: »ta (t. j. žena) ti bo glavo strla«; s tem je dobil velik pomen lik Marije kot Odrešenikove matere.
16 Ženi pa je rekel:
»Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti
in v bolečinah boš rojevala otroke.
Po možu boš hrepenela,
on pa bo gospodoval nad teboj.«
16 Ženi pa je rekel:
»Prav mnogo težav ti bom dal pri tvoji nosečnosti;
v bolečinah boš rodila otroke.
Po svojem možu boš hrepenela,
on pa bo gospodoval nad teboj.«
17 In človeku
Db. Adamu.
je rekel:
»Ker si poslušal glas svoje žene
in jedel z drevesa,
o katerem sem ti zapovedal in rekel: ›Nikar ne jej z njega!‹
naj bo zaradi tebe prekleta zemlja;
s trudom boš jedel od nje vse dni svojega življenja.
17 In človeku je rekel:
»Ker si poslušal glas svoje žene
in jedel od drevesa,
o katerem sem ti tole zapovedal: ‚Ne jej od njega!‘ –
bodi prekleta zemlja zaradi tebe!
V trudu se boš živil od nje vse dni svojega življenja.
18 Trnje in osat ti bo rodila
in jedel boš poljsko rastlinje.
18 Trnje in osat ti bo rodila,
in vendar boš moral poljsko zelišče jesti.
19 V potu svojega obraza
boš jedel kruh,
dokler se ne povrneš v zemljo,
kajti iz nje si bil vzet.
Zares, prah si
in v prah se povrneš.«
19 V potu svojega obraza
boš užival kruh,
dokler se ne povrneš v zemljo,
3,19 v zemljo. Kazen zadene krivce v njihovi glavni zaposlitvi, ženo kot mater in zakonsko družico, moža kot delavca. K tej izgubi prvotnega stanja pride še smrt (v. 19). Nauk o dedni krivdi je razvil šele apostol Pavel, ki vzporeja solidarnost vseh v Kristusu, Odrešeniku, in solidarnost vseh v Adamu, grešniku (Rim 5,12–21).
ker si vzet iz nje;
zakaj prah si
in v prah se povrneš.«
20 Človek je imenoval svojo ženo Eva,
V hebr. je beseda Eva podobna besedi življenje.
ker je postala mati vseh živih.
20 Človek je imenoval svojo ženo Evo, ker je postala mati vseh živih.
21 Gospod Bog je naredil človeku
Db. Adamu.
in njegovi ženi suknji iz kože in ju oblekel.
21 In Gospod Bog je naredil človeku in njegovi ženi suknji iz kož in ju je oblekel.
22 Tedaj je Gospod Bog rekel: »Glejte, človek je postal kakor eden izmed nas, saj pozna dobro in húdo. Da ne bo zdaj iztegnil roke in vzel še z drevesa življenja ter jedel in živel na veke!« 22 Potem je rekel Gospod Bog: »Glej, človek je postal kakor eden izmed nas, ker pozna dobro in hudo. Da zdaj le ne stegne svoje roke ter ne vzame tudi od drevesa življenja, da bi jedel in živel vekomaj!«
23 In Gospod Bog je odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet. 23 Zato ga je odpravil Gospod Bog iz edenskega vrta, da bi obdeloval zemljo, iz katere je bil vzet.
24 Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj,
Db. plamen bliskajočega se meča ali plamen meča, ki se obrača sem in tja.
da bi stražili pot do drevesa življenja.
24 Ko je torej izgnal človeka, je postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in plamen bliskajočega se meča, da bi stražili pot k drevesu življenja.
Kajn in Abel
4
Človek je spoznal svojo ženo Evo. Spočela je in rodila Kajna. Rekla je: »Dobila sem
Hebr. izraz spominja na ime Kajn.
moža od Gospoda
Db. z Gospodom, tj. z njegovo pomočjo.
4 Kajn in Abel
4,1–16 Kajn in Abel. Zgodba predpostavlja že razvito civilizacijo, kult, druge ljudi, ki bi mogli Kajna ubiti, pleme, ki ga ščiti. Ne nanaša se torej na otroke prvega človeka, temveč verjetno na prednika Kinejcev (prim. 4 Mz 24,21–22). Sveti pisatelj je zgodbo prenesel na začetke človeštva; tako je dobila vsesplošen pomen: ko se je človek uprl Bogu, se je tudi začela borba človeka proti človeku; temu se postavlja nasproti zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega, Mt 22,37–40.
Človek je spoznal svojo ženo Evo in je spočela in rodila Kajna ter rekla: »Dobila sem človeka po Gospodu.«
Nato je rodila njegovega brata Abela. In Abel je pasel drobnico, Kajn pa je obdeloval zemljo. Nato je še rodila njegovega brata Abela. Abel je bil pastir drobnice, Kajn pa je bil poljedelec.
Ko je preteklo nekaj časa, je Kajn daroval Gospodu daritev od sadov zemlje. Čez dalj časa je Kajn daroval od sadov zemlje daritev Gospodu.
Tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice in njihove tolšče. Gospod se je ozrl na Abela in njegovo daritev, A tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice, njihovo tolščo. In Gospod se je ozrl na Abela in njegovo daritev.
na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl. Zato se je Kajn zelo ujezil in obraz mu je upadel. Na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl; zato se je Kajn silno razsrdil in obraz mu je upadel.
Gospod je rekel Kajnu: »Zakaj se jeziš in zakaj ti je upadel obraz? Tedaj je rekel Gospod Kajnu: »Zakaj si se razsrdil in zakaj ti je obraz upadel?
Ali ga ne boš vzdignil, če delaš dobro? Če pa ne delaš dobro, greh preži nate pri vratih, njegovo poželenje se obrača proti tebi, a ti mu gospoduj!« Ali ga ne boš dvignil, če delaš dobro? Če pa ne delaš dobro, ali ne preži greh pred durmi? Njegovo poželenje je obrnjeno k tebi; a ti mu gospoduj!«
Tedaj je Kajn rekel svojemu bratu Abelu: »Pojdiva ven!«
Pojdiva ven tako sam., prevodi; manjka v hebr.
Ko pa sta bila na polju, se je Kajn vzdignil proti svojemu bratu Abelu in ga ubil.
Nato je rekel Kajn bratu Abelu: »Pojdiva ven!« Ko pa sta bila na polju, se je vzdignil Kajn zoper brata Abela in ga ubil.
Gospod je rekel Kajnu: »Kje je tvoj brat Abel?« Odvrnil je: »Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?«
Tedaj je Gospod rekel Kajnu: »Kje je tvoj brat Abel?« Odgovoril je: »Ne vem. Mar sem jaz varuh svojega brata?«
10 In Gospod
Dodano.
je rekel: »Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni.
10 Pa je dejal: »Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje.
11 Bodi torej preklet z zemlje, ki je odprla svoja usta in iz tvojih rok sprejela kri tvojega brata! 11 Zdaj torej bodi preklet, proč od zemlje, ki je odprla svoja usta, da je prejela iz tvoje roke kri tvojega brata!
12 Ko boš obdeloval zemljo, naj ti ne daje več svoje moči, blodil in begal boš po svetu.« 12 Ko boš zemljo obdeloval, naj ti ne daje več svojih pridelkov; blodil in begal boš po zemlji.«
13 Kajn je rekel Gospodu: »Moja krivda
Ali kazen.
je prevelika, da bi jo mogel nositi.
13 Kajn pa je rekel Gospodu: »Moja krivda je prevelika, da bi jo mogel nositi.
14 Glej, danes me izganjaš iz dežele in moral se bom skrivati pred tvojim obličjem. Blodil in begal bom po zemlji. Kdor koli me bo našel, me bo ubil.« 14 Glej, izženeš me danes iz dežele in pred tvojim obličjem se moram skrivati; blodil in begal bom po zemlji, in kdor koli me bo našel, me bo ubil.«
15 Gospod pa mu je odgovoril: »Ne tako;
Tako gr., sir., lat.; hebr. Torej.
kdor koli ubije Kajna, bo sedemkrat maščevan.« In Gospod je dal Kajnu znamenje, da ga nihče, ki bi ga našel, ne bi ubil.
15 Gospod mu je dejal: »Ne tako; kdor koli ubije Kajna, bo sedemkrat kaznovan.« In Gospod je dal Kajnu znamenje, da bi ga nihče ne ubil, kdor bi ga našel.
16 Kajn je odšel izpred Gospodovega obličja in se naselil v deželi Nod,
Ime pomeni ‘bloditi’.
vzhodno od Edena.
16 Kajn je odšel izpred Gospodovega obličja ter se naselil v nodski deželi, vzhodno od Edena.
Od Kajna do Enóša
17 Kajn je spoznal svojo ženo, spočela je in rodila Henoha. Potem je sezidal mesto in ga imenoval po imenu svojega sina Henoha.
Kajnovi potomci
17 Kajn je spoznal svojo ženo in je spočela ter rodila Henoha. Potem se je lotil zidanja mesta in je imenoval mesto Henoh po imenu svojega sina.
18 Henohu se je rodil Irád, Irád je dobil sina Mehujaéla, Mehujaél je dobil sina Metušaéla in Metušaél je dobil sina Lameha. 18 Henohu se je rodil Irad. Irad pa je dobil sina Maviaela, Maviael je dobil sina Matusaela in Matusael je dobil sina Lameha.
19 Lameh si je vzel dve ženi; eni je bilo ime Ada, drugi pa Cila. 19 Lameh pa si je vzel dve ženi, ena se je imenovala Ada, druga pa Sela.
20 Ada je rodila Jabála, ki je postal oče prebivalcev šotorov in živinorejcev. 20 Ada je rodila Jabela; ta je bil oče prebivalcev v šotorih in živinorejcev.
21 Njegovemu bratu je bilo ime Jubál in postal je oče vseh godcev na citre in flavto. 21 Njegovemu bratu je bilo ime Jubal; ta je bil oče vseh igralcev na citre in piščali.
22 Tudi Cila je rodila Tubál Kajina, ki je koval vsakovrstno orodje iz brona in železa. Tubál Kajinova sestra pa je bila Naáma. 22 Tudi Sela je rodila Tubalkajna, ki je koval vsakovrstno orodje iz brona in železa. Sestra Tubalkajnova pa je bila Noema.
23 Lameh je rekel svojima ženama:
»Ada in Cila, poslušajta moj glas,
Lamehovi ženi, prisluhnita mojim besedam:
Moža ubijem, ki me rani,
in dečka, ki mi prizadene prasko.
23 Lameh je rekel svojima ženama:
»Ada in Sela, slišita moj glas,
ženi Lamehovi, poslušajta mojo besedo:
Moža ubijem, ki me rani,
mladeniča, ki me udari.
24 Kajti Kajn bo sedemkrat maščevan,
Lameh pa sedeminsedemdesetkrat.«
24 Če bo Kajn sedemkrat maščevan,
bo Lameh sedemdesetkrat sedemkrat.«
25 Adam je spet spoznal svojo ženo in rodila je sina, kateremu je dala ime Set. Rekla je namreč: »Bog mi je dal drugega potomca namesto Abela, ki ga je ubil Kajn.«
Setovi potomci
25 Adam je spoznal svojo ženo in je rodila sina ter ga imenovala Seta. »Kajti,« je rekla, »dal mi je Bog drug zarod namesto Abela, ker ga je Kajn ubil.«
26 Tudi Set je dobil sina in mu dal ime Enóš. Takrat so začeli klicati Gospodovo ime. 26 Tudi Setu se je rodil sin; imenoval ga je Enosa. Takrat so začeli klicati ime Gospodovo.
Spisek očakov od Adama do Noeta
(1 Krn 1,1–4; Lk 3,36–38)
5
To je knjiga Adamovega rodovnika. Na dan, ko je Bog ustvaril človeka, ga je naredil sebi podobnega.
5 Očaki pred potopom
5,1–32 Očaki pred potopom. Ta rodovnik duhovniškega izročila (P) se navezuje na prvo poglavje. Premostiti hoče razdobje med stvarjenjem in potopom, kakor bo Semov rodovnik (11,10–32) premostil čas med potopom in Abrahamom. Ni niti zgodovina niti kronologija. Imena so otrpli ostanki starih izročil (prim. 4,17sl.). Števila v samarijanskem Pentatevhu se ne krijejo. Prvim očakom se pripisuje izredno dolgo življenje. Pozneje bo življenje krajše, kar se razlaga s tem, da zlo napreduje.
To je knjiga Adamovega rodovnika. Takrat, ko je Bog ustvaril človeka, ga je naredil po božji podobi;
Ustvaril ju je moškega in žensko, ju blagoslovil in ju imenoval človeka, na dan, ko ju je ustvaril. moža in ženo ju je ustvaril in ju blagoslovil ter ju imenoval »človeka« takrat, ko sta bila ustvarjena.
Adam je živel sto trideset let in rodil se mu je sin po njegovi podobnosti, kot njegova podoba. Imenoval ga je Set.
Adam je živel sto trideset let in je dobil sina po svoji sličnosti in podobi ter ga imenoval Seta.
Potem ko se mu je rodil Set, je bilo Adamovih dni še osemsto let in rodili so se mu sinovi in hčere. Po Setovem rojstvu pa je živel Adam še osemsto let in je dobil sinove in hčere.
In vseh Adamovih dni, ki jih je preživel, je bilo devetsto trideset let. Potem je umrl. In vseh Adamovih dni, kar jih je živel, je bilo devetsto trideset let, potem je umrl.
Set je živel sto pet let in rodil se mu je Enóš.
Set je živel sto pet let in je dobil sina Enosa.
Potem ko se mu je rodil Enóš, je Set živel še osemsto sedem let in rodili so se mu sinovi in hčere. Po Enosovem rojstvu pa je živel Set še osemsto sedem let in je dobil sinove in hčere.
In vseh Setovih dni je bilo devetsto dvanajst let. Potem je umrl. In vseh Setovih dni je bilo devetsto dvanajst let, potem je umrl.
Enóš je živel devetdeset let in rodil se mu je Kenán.
Enos je živel devetdeset let in je dobil sina Kajnana.
10 Potem ko se mu je rodil Kenán, je Enóš živel še osemsto petnajst let in rodili so se mu sinovi in hčere. 10 Po Kajnanovem rojstvu pa je živel Enos še osemsto petnajst let in je dobil sinove in hčere.
11 In vseh Enóševih dni je bilo devetsto pet let. Potem je umrl. 11 In vseh dni Enosovih je bilo devetsto pet let, potem je umrl.
12 Kenán je živel sedemdeset let in rodil se mu je Mahalalél.
12 Kajnan je živel sedemdeset let in je dobil sina Malaleela.
13 Potem ko se mu je rodil Mahalalél, je Kenán živel še osemsto štirideset let in rodili so se mu sinovi in hčere. 13 Po Malaleelovem rojstvu pa je živel Kajnan še osemsto štirideset let in je dobil sinove in hčere.
14 In vseh Kenánovih dni je bilo devetsto deset let. Potem je umrl. 14 In vseh dni Kajnanovih je bilo devetsto deset let, potem je umrl.
15 Mahalalél je živel petinšestdeset let in rodil se mu je Jered.
15 Malaleel je živel petinšestdeset let in je dobil sina Jareda.
16 Potem ko se mu je rodil Jered, je Mahalalél živel še osemsto trideset let in rodili so se mu sinovi in hčere. 16 Po Jaredovem rojstvu pa je živel Malaleel še osemsto trideset let in je dobil sinove in hčere.
17 In vseh Mahalalélovih dni je bilo osemsto petindevetdeset let. Potem je umrl. 17 In vseh dni Malaleelovih je bilo osemsto petindevetdeset let, potem je umrl.
18 Jered je živel sto dvainšestdeset let in rodil se mu je Henoh.
18 Jared je živel sto dvainšestdeset let in je dobil sina Henoha.
19 Potem ko se mu je rodil Henoh, je Jered živel še osemsto let in rodili so se mu sinovi in hčere. 19 Po Henohovem rojstvu pa je živel Jared še osemsto let in je dobil sinove in hčere.
20 In vseh Jeredovih dni je bilo devetsto dvainšestdeset let. Potem je umrl. 20 In vseh dni Jaredovih je bilo devetsto dvainšestdeset let, potem je umrl.
21 Henoh je živel petinšestdeset let in rodil se mu je Matuzalem.
21 Henoh je živel petinšestdeset let in je dobil sina Matusala.
22 Potem ko se mu je rodil Matuzalem, je Henoh hodil z Bogom še tristo let in rodili so se mu sinovi in hčere. 22 Henoh pa je hodil z Bogom po Matusalovem rojstvu še tristo let in dobil sinove in hčere.
23 In vseh Henohovih dni je bilo tristo petinšestdeset let. 23 In vseh dni Henohovih je bilo tristo petinšestdeset let.
24 Hodil je z Bogom, potem ga ni bilo več, kajti Bog ga je vzel. 24 Henoh je hodil z Bogom in ni ga bilo več, kajti Bog ga je vzel.
25 Matuzalem je živel sto sedeminosemdeset let in rodil se mu je Lameh.
25 Matusala je živel sto sedeminosemdeset let in je dobil sina Lameha.
26 Potem ko se mu je rodil Lameh, je Matuzalem živel še sedemsto dvainosemdeset let in rodili so se mu sinovi in hčere. 26 Po Lamehovem rojstvu pa je živel Matusala še sedemsto dvainosemdeset let in je dobil sinove in hčere.
27 In vseh Matuzalemovih dni je bilo devetsto devetinšestdeset let. Potem je umrl. 27 In vseh dni Matusalovih je bilo devetsto devetinšestdeset let, potem je umrl.
28 Lameh je živel sto dvainosemdeset let in rodil se mu je sin.
28 Lameh je živel sto dvainosemdeset let in je dobil sina.
29 Imenoval ga je Noe in rekel: »Ta nas bo tolažil pri našem delu in trudu naših rok z zemljo, ki jo je Gospod preklel.« 29 Imenoval ga je Noeta z besedami: »Ta nas bo tolažil pri našem delu in trudu naših rok z zemljo, ki jo je Gospod preklel.«
30 Potem ko se mu je rodil Noe, je Lameh živel še petsto petindevetdeset let in rodili so se mu sinovi in hčere. 30 Po Noetovem rojstvu pa je živel Lameh še petsto petindevetdeset let in je dobil sinove in hčere.
31 In vseh Lamehovih dni je bilo sedemsto sedeminsedemdeset let. Potem je umrl. 31 In vseh dni Lamehovih je bilo sedemsto sedeminsedemdeset let, potem je umrl.
32 Ko je bil Noe star petsto let, so se Noetu rodili Sem, Ham in Jafet.
32 Ko pa je Noe imel petsto let, je dobil sinove Sema, Kama in Jafeta.
Zarod velikanov
6
Ko so se ljudje začeli množiti po zemlji, so se jim rojevale tudi hčere
6 Božji sinovi in človeške hčere
6,1–4 Božji sinovi in človeške hčere. Sveti pisatelj uporablja ljudsko legendo o poreklu velikanov »nefilim«. Ne da bi ocenil njeno vrednost, navaja ta ljudski spomin na neki prevzetni rod nadljudi kot primer ali ponazorilo naraščajoče pokvarjenosti, ki bo pripeljala do velikega potopa. Poznejše judovstvo in skoraj vsi cerkveni pisatelji so videli v »božjih sinovih« padle angele. Od 4. stoletja dalje pa, ko se je bolje spoznala duhovna narava angelov, cerkveni očetje splošno razlagajo »božje sinove« kot Setove potomce, in »človeške hčere« kot Kajnove potomke.
Ko so se ljudje začeli na zemlji množiti in so se jim rodile hčere,
in Božji sinovi
Tj. verjetno duhovna bitja; prim. Job 1,6.
so videli, da so človeške hčere lepe. Jemali so si jih za žene, katere koli so izbrali.
so videli božji sinovi, da so človeške hčere lepe, in so si jih jemali za žene, katere koli so hoteli.
Gospod je rekel: »Moj dih ne bo ostal v človeku
Ali Moj duh se ne bo prepiral s človekom.
za vedno, ker je meso.
Tj. ker je umrljiv.
Njegovih dni bo sto dvajset let.«
In Gospod je rekel: »Ne bo ostal moj duh za vedno v človeku, ker je meso; ampak njegovih dni bodi sto dvajset let!«
Tiste dni in tudi pozneje – ko so hodili Božji sinovi
Tj. verjetno duhovna bitja; prim. Job 1,6.
k človeškim hčeram, ki so jim rodile otroke – so bili na zemlji velikani. To so bili junaki, sloveči možje iz davnine.
Tiste dni so bili velikani na zemlji – in tudi pozneje –, ko so božji sinovi zahajali k človeškim hčeram in so jim rodile; to so junaki, sloveči možje iz starodavne dobe.
Bog se odloči pokončati hudobno človeštvo
Gospod pa je videl, da na zemlji narašča človekova hudobija in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno.
2. Potop
6,5–9,17 Potop. V tem besedilu sta spojeni dve vzporedni zgodbi, ne da bi zadnji urednik odstranil nekatere razlike v podrobnostih. Sveti pisatelj izvaja iz tega izročila o velikem potopu nauk o božji pravičnosti in usmiljenju, o človeški hudobiji in rešenju pravičnih (prim. Heb 11,7). Nova zaveza vidi v sodbi velikega potopa predpodobo poslednje vesoljne sodbe (Mt 24,37; Lk 17,26) in v rešitvi Noeta predpodobo zveličanja po krstni vodi (1 Pt 3,20–21).
Nravna pokvarjenost ljudi
Videl je torej Gospod, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno.
Gospodu je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je žalosten v svojem srcu. Zato je bilo Gospodu žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je v srcu žalosten.
Rekel je torej Gospod: »Izbrisal bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje, ljudi in živino, laznino in ptice neba, kajti žal mi je, da sem jih naredil.« Rekel je torej Gospod: »Iztrebil bom z zemlje človeka, ki sem ga ustvaril, s človekom tudi živino, laznino in ptice neba; kajti žal mi je, da sem jih naredil.«
Noe pa je našel milost v Gospodovih očeh.
Noe pa je našel milost pred Gospodom.
To je Noetov rodovnik. Noe je bil pravičen mož, popoln
Ali brezgrajen.
sredi svojega rodu. Noe je hodil z Bogom.
To je Noetova zgodovina. Noe je bil pravičen, brezgrajen mož med svojimi sodobniki; Noe je hodil z Bogom.
10 Noetu so se rodili trije sinovi: Sem, Ham in Jafet. 10 In Noe je imel tri sinove: Sema, Kama in Jafeta.
11 Zemlja pa je bila vedno bolj sprijena pred Bogom in polna nasilja.
11 Popačena pa je bila zemlja pred Bogom in zemlja je bila polna hudobije.
12 Bog je pogledal na zemljo in glej, bila je pokvarjena; vse meso
Tj. vse človeštvo ali vsa živa bitja; enako v nadaljevanju.
je spridilo svojo pot na zemlji.
12 In Bog je pogledal zemljo in glej, bila je popačena; kajti vse meso je popačilo svojo pot na zemlji.
13 Bog je rekel Noetu: »Sklenil sem, da je prišel konec vsega mesa, kajti napolnili so zemljo z nasiljem, zato, glej, jih bom uničil z zemljo vred.«
Noetova ladja
13 Tedaj je Bog rekel Noetu: »Konec vsega mesa sem sklenil; kajti zemlja je polna njih hudobije. Zato jih bom, glej, pokončal z zemljo vred.
Priprave na rešitev
14 »Ti pa si izdelaj ladjo iz cipresovega
Hebr. nejasno.
lesa. Narêdi jo z več prostori in jo od znotraj in od zunaj premaži z zemeljsko smolo.
14 Naredi si ladjo iz gofrovega lesa; naredi ladjo s predeli in zasmoli jo znotraj in zunaj s smolo!
15 Takole jo narêdi: ladja naj bo dolga tristo komolcev, široka petdeset in visoka trideset komolcev. 15 Takole jo naredi: Tristo komolcev bodi dolžina ladje, petdeset komolcev širina in trideset njena višina!
16 Zgoraj naredi ladji streho,
Ali okno.
en komolec nad njo jo postavi, in ob strani napravi vhod v ladjo. Narêdi jo tako, da bo imela spodnji, srednji in zgornji oddelek.
16 Naredi na ladji odprtino, en komolec visoko od zgoraj jo izdelaj! Vrata ladji pa napravi na njeni strani; s spodnjimi, srednjimi in gornjimi prostori jo naredi!
17 Glej, zlil bom vode potopa na zemljo, da uničim vse meso pod nebom, v katerem je dih življenja. Vse, kar je na zemlji, bo preminilo.
17 Zakaj, glej, poslal bom povodenj na zemljo, da pokončam vse meso pod nebom, ki je v njem dih življenja; vse, kar je na zemlji, naj premine.
18 S teboj pa sklepam zavezo. Pojdi torej v ladjo ti in s teboj tvoji sinovi, tvoja žena in žene tvojih sinov! 18 S teboj pa sklenem svojo zavezo. V ladjo pojdi ti in s teboj tvoji sinovi, tvoja žena in žene tvojih sinov!
19 In od vseh živali, od vsega mesa, spravi po dvoje v ladjo, da bodo skupaj s teboj ostale pri življenju! Naj bodo samci in samice! 19 Od vsega, kar živi, od vsega mesa, vzemi v ladjo po dvoje od vsake vrste, da jih ohraniš s seboj pri življenju, samec in samica naj bosta!
20 Od ptic po njihovih vrstah, od živine po njenih vrstah in od vse laznine na zemlji po njenih vrstah, od vsake vrste naj po dve živali prideta k tebi, da bodo ostale pri življenju. 20 Od ptic po njih vrstah in od živine po njenih vrstah in od vse laznine na zemlji po njenih vrstah, od vseh naj vstopi k tebi po dvoje, da jih ohraniš pri življenju.
21 Ti pa si vzemi vsakršnega živeža, kar boš potreboval za hrano, in ga spravi pri sebi, da se boste mogli hraniti ti in oni.« 21 Ti pa si vzemi vsakršnega živeža, ki se jé in ga spravi pri sebi, da bo tebi in njim v jed.«
22 Noe je to storil; prav tako, kakor mu je Bog zapovedal, tako je storil. 22 Noe je to izvršil; kakor mu je Bog zapovedal, povsem tako je storil.
7
Gospod je rekel Noetu: »Pojdi v ladjo ti in vsa tvoja družina, kajti vidim, da si sredi tega rodu pravičen pred menoj.
Potop
7
Tedaj je rekel Gospod Noetu: »Pojdi v ladjo ti in vsa tvoja družina; kajti videl sem te pravičnega pred seboj v tem rodu!
Od vseh čistih živali vzemi s seboj po sedem parov, samce in samice, od živali pa, ki niso čiste, vzemi po dvoje, samca in samico. Od vseh čistih živali si vzemi po sedmero, samca in samico; od živali pa, ki niso čiste, po dvoje, samca in samico;
Tudi od ptic neba vzemi od vsake vrste po sedem parov, samce in samice, da ohraniš pri življenju zarod po vsej zemlji. tudi od ptic pod nebom po sedmero, samca in samico, da ohraniš pri življenju zarod po vsej zemlji!
Kajti še sedem dni in storil bom, da bo deževalo na zemljo štirideset dni in štirideset noči in iztrebil bom s površja zemlje vsa bitja, ki sem jih naredil.« Zakaj še sedem dni in dal bom deževati na zemljo štirideset dni in štirideset noči; in potrebil bom z zemlje vsa bitja, ki sem jih naredil.«
Noe je storil vse tako, kakor mu je zapovedal Gospod. Noe je vse tako storil, kakor mu je Gospod zapovedal.
Noe je bil star šeststo let, ko so nastopile vode potopa na zemlji.
Noe je imel šeststo let, ko je prišla povodenj čez zemljo.
Potop
Noe in z njim njegovi sinovi, njegova žena in žene njegovih sinov so šli v ladjo, da bi se rešili pred vodami potopa.
In šel je v ladjo Noe in z njim njegovi sinovi, njegova žena in žene njegovih sinov pred vodami potopa.
Od čistih živali in od živali, ki niso čiste, od ptic in od vsega, kar lazi po zemlji, Od čistih živali in od živali, ki niso čiste, od ptic in od vsega, kar lazi po zemlji,
so prišli po dva in dva k Noetu v ladjo, samci in samice, kakor je Bog zapovedal Noetu. je šlo po dvoje k Noetu v ladjo, samec in samica, kakor je Bog Noetu zapovedal.
10 Po sedmih dneh so vode potopa prišle na zemljo. 10 In po sedmih dneh so pridrle vode potopa čez zemljo.
11 V šeststotem letu Noetovega življenja, na sedemnajsti dan drugega meseca, so začeli bruhati vsi studenci velikih globin in odprle so se nebesne zapornice.
11 V šeststotem letu Noetovega življenja, sedemnajsti dan drugega meseca, ta dan so pridrli vsi studenci velikega brezna in so se odprle zatvornice neba;
12 Štirideset dni in štirideset noči je deževalo na zemljo. 12 in dež je lil na zemljo štirideset dni in štirideset noči.
13 Prav ta dan so šli Noe, njegovi sinovi Sem, Ham in Jafet in z njimi Noetova žena ter tri žene njegovih sinov v ladjo.
13 Prav ta dan je šel v ladjo Noe in z njim njegovi sinovi Sem, Kam in Jafet in Noetova žena ter tri žene njegovih sinov;
14 Ti, vse zveri po njihovih vrstah, vsa živina po njenih vrstah in vsa laznina, ki se plazi po zemlji, po njenih vrstah in vse ptice po njihovih vrstah, vse, kar ima perje in peruti, 14 ti in vse zveri po svojih vrstah, vsa živina po svoji vrsti in vsa laznina, ki lazi po zemlji, po svoji vrsti, in vse ptice po svoji vrsti, vse, kar ima perje in peruti,
15 vse to je prišlo k Noetu v ladjo, po dva in dva od vsega mesa, v katerem je dih življenja. 15 je šlo k Noetu v ladjo po dvoje od vsakega mesa, ki je v njem dih življenja.
16 Prišli in vstopili so torej samci in samice od vsega mesa, kakor mu je Bog zapovedal. Gospod pa je zaprl vrata za njim. 16 In kar jih je prišlo, samec in samica od vsakega mesa, je vstopilo, kakor je Bog zapovedal. Potem je Gospod za njim zaprl.
17 In potop je bil na zemlji štirideset dni. Vode so narasle in vzdignile ladjo, tako da je splavala nad zemljo.
17 Prišel je tedaj štiridesetdnevni potop čez zemljo. Vode so narastle in vzdignile ladjo, tako da je plavala nad zemljo.
18 Vode so se dvignile in zelo narasle na zemlji, ladja pa je plavala na vodi. 18 Vode so narastle in se silno povečale na zemlji, ladja pa je plavala na vodi.
19 Vode so čedalje huje naraščale na zemlji in pokrile vse visoke gore, kar jih je pod vsem nebom. 19 Vode so čedalje huje naraščale na zemlji, tako da so bile pokrite vse visoke gore pod vsem nebom;
20 Vzdignile so se za petnajst komolcev nad vrhove in pokrile gore. 20 petnajst komolcev više so narastle vode, tako da so bile gore pokrite.
21 Tako je preminilo vse meso, ki se je gibalo po zemlji: ptice, živina, zveri in vsa drobna bitja, ki mrgolijo po zemlji, in vsi ljudje. 21 Preminilo je vse meso, ki se je gibalo na zemlji: ptice, živina, zveri in vsa laznina, ki lazi po zemlji, in vsi ljudje;
22 Pomrlo je vse, kar je imelo v nosnicah dih
Db. dih duha.
življenja in je živelo na kopnem.
22 vse, kar ima dih življenja v sebi, vse, kar je bilo na suhem, je pomrlo.
23 Iztrebil je s površja zemlje vse, kar živi: ljudi in živino, laznino in ptice neba; iztrebljeni so bili z zemlje. Ostali so samo Noe in tisti, ki so bili z njim v ladji. 23 Tako je bilo iztrebljeno sleherno bitje, ki je bilo na zemlji, kakor človek tako tudi živina in laznina in ptice neba. Iztrebljeno je bilo z zemlje. Ostal je samo Noe in kar je bilo z njim v ladji.
24 Vode so naraščale na zemlji sto petdeset dni. 24 Vode pa so rastle na zemlji sto petdeset dni.
8
Bog pa se je spomnil Noeta, vseh zveri in živine, ki je bila z njim v ladji. Storil je, da je zapihal veter prek zemlje, in vode so začele upadati.
Vode upadejo
8
Tedaj se je Bog spomnil Noeta in vseh zveri in vse živine, ki je bila z njim v ladji. Zato je poslal Bog veter na zemljo in vode so upadale.
Zaprli so se studenci globin in nebesne zapornice in ponehal je dež z neba. Zaprli so se studenci brezna in zatvornice neba in dež z neba se je ustavil.
Polagoma so vode odtekale z zemlje, po sto petdesetih dneh so začele upadati. Zato so vode polagoma odtekale z zemlje in po sto petdesetih dneh so vode začele upadati.
Sedemnajsti dan sedmega meseca je ladja obstala na ararátskih gorah. In ladja je obstala sedemnajsti dan sedmega meseca na araratskem gorovju.
Vode so še naprej upadale vse do desetega meseca; prvi dan desetega meseca so se prikazali vrhovi gora. Vode pa so dalje upadale do desetega meseca; prvi dan desetega meseca so se prikazali vrhovi gora.
Preteklo je še štirideset dni in Noe je odprl lino, ki jo je naredil na ladji,
Ko je minilo štirideset dni, je Noe odprl okno, ki ga je naredil na ladji,
in izpustil krokarja. Ta je odletel, a se je vračal in spet vzletaval, dokler vode na zemlji niso usahnile. ter spustil vrana; ta je vzletaval in se vračal, dokler niso vode na zemlji usahnile.
Nato je Noe spustil golobico, da bi ugotovil, ali so vode odtekle s površja zemlje. Nato je spustil goloba od sebe, da bi videl, ali so vode odtekle z zemlje.
Toda golobica ni našla počivališča, kamor bi stopila, in vrnila se je k njemu v ladjo, kajti voda je še vedno prekrivala zemljo. Iztegnil je roko, jo prijel in spravil k sebi v ladjo. Golob pa ni našel mesta, kjer bi počivala njegova noga; zato se je vrnil k njemu na ladjo; kajti vode so bile še po vsej zemlji. Stegnil je roko, ga prijel in vzel k sebi na ladjo.
10 Počakal je še sedem dni in nato je spet poslal golobico iz ladje. 10 Čakal je nadalje še sedem dni in spet spustil goloba iz ladje.
11 Proti večeru se je golobica vrnila in glej, v kljunu je imela zeleno oljčno vejico. Zdaj je Noe vedel, da so vode na zemlji upadle. 11 Golob je prišel k njemu proti večeru in glej, zelen oljčni list je imel v svojem kljunu. Tedaj je Noe spoznal, da so vode odtekle z zemlje.
12 Počakal je še sedem dni. Spet je spustil golobico, a se ni več vrnila. 12 Vendar je čakal še sedem nadaljnjih dni in je spustil goloba, ki pa se ni več vrnil k njemu.
13 Prvi dan prvega meseca v šeststoprvem letu so vode izginile z zemlje. Noe je odkril streho na ladji, pogledal in glej, površina zemlje se je začela sušiti.
13 Šeststo prvega leta prvi dan prvega meseca so vode z zemlje usahnile. Noe je odkril streho na ladji ter pogledal in glej, površina zemlje se je začela sušiti.
14 Sedemnajsti dan drugega meseca je bila zemlja suha.
14 In sedemindvajseti dan drugega meseca je bila zemlja suha.
15 Bog je spregovoril Noetu in rekel:
Odhod iz ladje
15 Tedaj je rekel Bog Noetu takole:
16 »Pojdi iz ladje ti in tvoja žena, tvoji sinovi in žene tvojih sinov! 16 »Pojdi iz ladje ti in s teboj tvoja žena, tvoji sinovi in žene tvojih sinov!
17 S teboj naj odidejo vse živali, ki so pri tebi, od vsega mesa: ptice, živina in vsa laznina, ki se plazi po zemlji. Razkropijo naj se po zemlji, naj se plodijo in množijo na njej!« 17 S seboj izpelji vsa živa bitja, ki so pri tebi, od vsega mesa: ptice, živino in vso laznino, ki lazi po zemlji, da se razidejo po zemlji in zaplode in razmnožé po zemlji!«
18 Noe je torej stopil ven, prav tako njegovi sinovi, njegova žena in žene njegovih sinov. 18 Odšel je torej Noe in z njim njegovi sinovi, njegova žena in žene njegovih sinov.
19 Vse živali, vsa laznina in vse ptice, vse, kar se giblje na zemlji, je šlo iz ladje po svojih rodovih. 19 Vse živali, vsa laznina in vse ptice, vse, kar se giblje na zemlji, po svojih vrstah, je šlo iz ladje.
Bog sklene zavezo z ljudmi in živalmi
20 Noe je postavil Gospodu oltar in vzel od vse čiste živine in od vseh čistih ptic ter daroval žgalne daritve na oltarju.
20 Noe je postavil Gospodu oltar, vzel od vseh čistih živali in od vseh čistih ptic ter daroval na oltarju žgalne daritve.
21 Gospod je zaduhal prijetni vonj in Gospod je rekel v svojem srcu: »Ne bom več preklel zemlje zaradi človeka, kajti mišljenje človekovega srca je hudobno od njegove mladosti. Ne bom več udaril vsega živega, kakor sem storil. 21 Gospodu je bil všeč prijetni vonj in Gospod je rekel sam pri sebi: »Nikoli več ne bom preklel zemlje zaradi človeka. Kajti mišljenje človeškega srca je hudobno od njegove mladosti. Ne bom več udaril nobenega živega bitja, kakor sem storil.
22 Dokler bo trajala zemlja –
ne setev ne žetev, ne mraz ne vročina,
ne poletje ne zima, ne dan ne noč
ne bodo prenehali.«
22 Dokler bo zemlja,
ne preneha odslej setev in žetev,
mraz in vročina,
poletje in zima,
dan in noč.«
9
Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove in jim rekel: »Bodite rodovitni in se množite ter napolnite zemljo!
Bog sklene z Noetom zavezo
9
Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove ter jim rekel: »Rodite in množite se ter napolnite zemljo!
Vse živali zemlje in vse ptice neba naj se vas bojijo in trepetajo pred vami. Tudi vse, kar se giblje po zemlji, in vse ribe morja, vse to bodi v vaši oblasti. Strah in trepet pred vami naj navdaja vse živali na zemlji in vse ptice pod nebom, vse, kar se giblje na zemlji, in vse ribe v morju: vse je izročeno vaši oblasti.
Vse, kar se giblje in živi, naj vam bo za živež, tudi vse zelene rastline vam dajem. Vse, kar se giblje, kar živi, naj vam bo za živež; vse to vam dam kakor zeleno zelišče.
Le mesa skupaj z življenjem,
Db. z njegovo dušo.
to je s krvjo, ne smete jesti.
Samo mesa z oživljajočo krvjo ne jejte!
Tudi za vašo kri, ki je vaše življenje, bom terjal račun od vsake živali. Terjal ga bom tudi od človeka; od vsakogar bom terjal račun o življenju njegovega brata. Tudi za vašo kri, ki daje življenje, bom terjal zadoščenje; terjal ga bom od vsake živali, tudi od človeka: od slehernega, celo od njegovega brata bom terjal zadoščenje za življenje človekovo.
Če kdo prelije človeško kri,
bo človek prelil njegovo kri.
Zakaj po svoji podobi
je Bog naredil človeka.
Kdor koli prelije človeško kri,
se bo po človeku prelila njegova kri;
kajti po božji podobi
je Bog naredil človeka.
Vi pa bodite rodovitni in se množite, bodite številni na zemlji in namnožite se na njej!«
Vi pa rodite in množite se, razširjajte se na zemlji in ji gospodujte!«
Potem je Bog rekel Noetu in njegovim sinovom:
Potem je rekel Noetu in njegovim sinovom z njim:
»Glejte, zavezo sklepam z vami in vašim potomstvom, ki pride za vami, »Glejte, sklenem zavezo
9,9 sklenem zavezo. Zaveza z Noetom, katere znak je mavrica, velja za vse človeštvo; zaveza z Abrahamom, katere znak je obreza, bo veljala za njegove potomce; pod Mojzesom se bo omejila na Izrael in bo od njega zahtevala izpolnjevanje postave, 2 Mz 19,5; 24,7–8, zlasti praznovanje sobote, 2 Mz 31,13–17.
z vami in z vašim zarodom za vami
10 pa tudi z vsemi živimi bitji, ki so pri vas: s pticami, z živino in z vsemi zvermi zemlje, ki so pri vas, z vsemi, ki so prišle iz ladje.
Tako gr.; hebr. dodaja z vsemi zvermi zemlje.
10 in z vsemi živimi bitji, ki so pri vas: s pticami, z živino in z vso zverino na zemlji, ki je pri vas, sploh z vsemi živalmi na zemlji, ki so izšle iz ladje.
11 Tako sklepam zavezo z vami in ne bom več iztrebil vsega mesa z vodami potopa. Ne bo več potopa, ki bi opustošil zemljo.« 11 Sklenem zavezo z vami: nobeno živo bitje ne bo več pokončano z vodami potopa in ne bo več potopa, da bi uničil zemljo.«
12 Bog je rekel: »To je znamenje zaveze, ki jo sklepam med seboj in vami in med vsemi živimi bitji, ki so pri vas, za vse prihodnje rodove.
12 In Bog je govoril: »To naj bo znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vami in vsakim živim bitjem, ki je pri vas, za vse prihodnje rodove.
13 Svojo mavrico postavljam v oblake in bo v znamenje zaveze med menoj in zemljo. 13 Svojo mavrico postavim v oblake in bo v znamenje zaveze med menoj in zemljo.
14 In kadar bom zbral oblake nad zemljo in se bo v oblakih prikazala mavrica, 14 Ko zberem oblake nad zemljo in se prikaže mavrica v oblakih,
15 tedaj se bom spomnil svoje zaveze, ki je med menoj in vami in vsemi živimi bitji in vsem mesom; vode ne bodo nikoli več narasle v potop, da bi iztrebile vse meso. 15 tedaj se bom spomnil svoje zaveze, ki je med menoj in vami in slehernim živim bitjem vsakršne vrste, in ne bo več vode za potop, da bi pokončal vsa živa bitja.
16 Kadar bo v oblakih, jo bom pogledal in se spomnil večne zaveze med Bogom in vsemi živimi bitji in vsem mesom, ki je na zemlji.« 16 Ko bo mavrica v oblakih, jo bom pogledal, da se spomnim večne zaveze, ki je med Bogom in slehernim živim bitjem vsakršne vrste, ki je na zemlji.«
17 Bog je rekel Noetu: »To je znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vsem mesom, ki je na zemlji.«
17 Bog je torej rekel Noetu: »To je znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vsemi živimi bitji, ki so na zemlji.«
Sem, Ham in Jafet
18 Noetovi sinovi, ki so odšli iz ladje, so bili Sem, Ham in Jafet. Ham je Kánaanov oče.
3. Od Noeta do Abrahama
Noetov blagoslov in prekletstvo
18 Noetovi sinovi, ki so prišli iz ladje, so bili: Sem, Kam in Jafet; Kam pa je bil oče Kanaanov.
19 Trije so bili Noetovi sinovi in ti so obljudili vso zemljo. 19 Ti trije so bili Noetovi sinovi in po njih se je obljudila vsa zemlja.
20 Tedaj je Noe, mož zemlje, začel saditi vinograd.
20 Noe je začel obdelovati zemljo in je zasadil vinograd.
21 Ko pa je pil vino, se je napil in nag obležal sredi svojega šotora. 21 Ko pa je pil vino, se je upijanil in razgalil sredi svojega šotora.
22 Ham, Kánaanov oče, je videl nagoto svojega očeta in je šel to pravit obema bratoma, ki sta bila zunaj. 22 Kam, oče Kanaanov, je videl nagoto svojega očeta in to povedal bratoma zunaj.
23 Sem in Jafet pa sta vzela plašč, si ga dala na ramena, šla zadenjsko in pokrila nagoto svojega očeta. Obrnjena sta bila torej proč, tako da nista videla njegove nagote. 23 Sem in Jafet pa sta vzela plašč, ga dala na svoje rame ter navzad gredoč pokrila nagoto svojega očeta, tako da je bil njun obraz proč obrnjen in da nagote svojega očeta nista videla.
24 Ko se je Noe prebudil iz vinske omame in izvedel, kaj mu je storil njegov mlajši sin, 24 Ko pa se je Noe od vina streznil in zvedel, kaj mu je storil njegov najmlajši sin,
25 je rekel:
»Preklet bodi Kánaan;
bodi hlapec hlapcev svojih bratov!«
25 je rekel:
»Preklet bodi Kanaan!
Bodi hlapec hlapcev bratoma!«
26 Potem je rekel:
»Blagoslovljen Gospod, Semov Bog;
Ali Blagoslovljen od Gospoda, mojega Boga, bodi Sem.
Kánaan mu bodi za hlapca!
26 Potem je rekel:
»Hvaljen Gospod, Bog Semov!
Kanaan mu bodi hlapec!
27 Naj Bog razširi Jafetov
Besedna igra, besedi razširi in Jafet sta si v hebr. podobni.
prostor,
naj ga naseli v Semovih šotorih
in Kánaan mu bodi za hlapca!«
27 Razširi naj Bog Jafeta;
naj prebiva v Semovih šotorih.
Kanaan mu bodi hlapec!«
28 Noe je po potopu živel še tristo petdeset let.
28 Noe je živel po potopu še tristo petdeset let.
29 Vseh Noetovih dni je bilo torej devetsto petdeset let. Potem je umrl. 29 In vseh dni Noetovih je bilo devetsto petdeset let, potem je umrl.
Noetovi potomci
(1 Krn 1,4–23)
10
To je rodovnik Noetovih sinov: Sema, Hama in Jafeta. Tem so se po potopu rodili sinovi.
10 Noetovi potomci
10,1–32 Noetovi potomci. V obliki rodovnika daje to poglavje pregled narodov, razvrščenih bolj po zgodovinsko-zemljepisnih kakor po rasno-ljudskih odnosih. Večinoma je vzet iz podatkov duhovniškega izročila (P). Povzema znanje, ki so ga ljudje imeli o naseljenosti zemlje v Salomonovi dobi, in potrjuje enotnost človeštva, ki je izšlo iz ene korenine in se razraslo v skupine.
To je rodovnik Noetovih sinov, Sema, Kama in Jafeta. Tem so se po potopu rodili sinovi.
Jafetovi sinovi so Gomer, Magóg, Madáj, Javán, Tubál, Mešeh in Tirás.
Jafetovi sinovi: Gomer, Magog, Madaj, Javan, Tubal, Mosok in Tiras.
Gomerjevi sinovi pa so Aškenáz, Rifát in Togarmá. Gomerjevi sinovi: Askenez, Rifat in Togorma.
Javánovi sinovi so Elišá, Taršíš, Kitéjci in Rodošáni.
Tako sam., gr. in 1 Krn 1,7; MT Dodaními.
Javanovi sinovi: Elisa, Tarsis, Ketimi in Dodanimi.
Njihovi potomci so se razdelili kot narodi po otokih in deželah, vsak s svojim jezikom, po svojih rodbinah in narodih. Od teh izhajajo ljudstva, razpršena po otokih, v svojih pokrajinah, vsako po svojem jeziku, po rodovih in narodih.
Hamovi sinovi so Kuš, Micrájim,
Ali Egipt.
Put in Kánaan.
Kamovi sinovi: Kus, Mesraim, Fut in Kanaan.
Kuševi sinovi so Sebá, Havilá, Sabtá, Ramá in Sabtehá. Ramájeva sinova sta Šebá in Dedán. Kusovi sinovi: Saba, Hevila, Sabata, Regma in Sabataka. Regmova sinova: Saba in Dedan.
Kušu se je rodil Nimród,
Db. Kuš je spočel/rodil Nimróda; podobno v nadaljevanju.
ta je prvi postal junak
Ali veljak, mogočnež.
na zemlji.
Kus je imel sina Nemroda; ta je bil prvi, ki je postal mogočnež na zemlji;
Bil je velik lovec pred Gospodom; zato pravijo: Velik lovec pred Gospodom kakor Nimród. bil je velik lovec pred Gospodom; zato se pravi: Velik lovec pred Gospodom kakor Nemrod.
10 Prvenci njegovega kraljestva so bili Babilon, Ereh, Akád in Kalne v šinárski deželi. 10 Prvenci njegovega kraljestva so bili Babilon, Arak, Akad in Kalane v senaarski deželi.
11 Iz te dežele je odšel v Asirijo. Pozidal je Ninive, Rehobót Ir, Kelah 11 Iz te dežele je izšel Asur in sezidal Ninive, Rohobot-Ir, Kale
12 in Resen med Ninivami in Kelahom; to je veliko mesto. 12 in Resen med Ninivami in Kalejem; to je veliko mesto.
13 Micrájimu
Ali Egiptu.
so se rodili Ludéjci, Anaméjci, Lehabéjci, Naftuhéjci,
13 Mesraim je imel sinove Ludime, Anamime, Laabime, Neftuime,
14 Patroséjci, Kasluhéjci, od katerih so izšli Filistejci, in Kaftoréjci. 14 Fetrusime, Kasluime, od koder so izšli Filistejci, in Kaftorime.
15 Kánaanu so se rodili Sidón, njegov prvorojenec, Het,
15 Kanaan je imel sina Sidona, svojega prvorojenca, Heteja,
16 Jebusejec, Amoréjec, Girgašéjec, 16 Jebuseja, Amoreja, Gergeseja,
17 Hivéjec, Arkéjec, Sinéjec, 17 Heveja, Arakeja, Sineja,
18 Arvadéjec, Cemaréjec in Hamatéjec. Potem so se kánaanski rodovi razkropili. 18 Aradija, Samareja in Emateja; pozneje so se razpršili kanaanski rodovi.
19 Kánaanovo ozemlje je segalo od Sidóna proti Gerárju in do Gaze, proti Sódomi, Gomóri, Adámi, Cebojímu do Leše. 19 Kanaansko ozemlje je segalo od Sidona proti Gerari do Gaze in proti Sodomi, Gomori, Adami in Seboimu do Lese.
20 To so Hamovi sinovi po svojih rodovih, jezikih, deželah in narodih.
20 To so Kamovi sinovi po svojih rodovih, jezikih, v pokrajinah in narodih.
21 Semu, Jafetovemu starejšemu bratu, se je rodil tudi oče vseh Eberjevih sinov.
21 Tudi Semu, očetu vseh Heberjevih sinov, starejšemu bratu Jafetovemu, so se rodili sinovi.
22 Semovi sinovi so Elám, Asúr, Arpahšád, Lud in Arám.
22 Semovi sinovi: Elam, Asur, Arfaksad, Lud in Aram.
23 Arámovi sinovi pa so Uc, Hul, Geter in Maš. 23 Aramovi sinovi: Us, Hul, Geter in Mes.
24 Arpahšádu se je rodil Šelah, Šelahu se je rodil Eber. 24 Arfaksad je imel sina Saleja, Sale je imel sina Heberja.
25 Eberju sta se rodila dva sina; enemu je bilo ime Peleg,
Tj. ‘delitev’.
ker se je v njegovih dneh razdelila zemlja, njegovemu bratu pa je bilo ime Joktán.
25 Heberju sta se rodila dva sina, enemu je bilo ime Faleg, ker se je v njegovih dnevih razdelila zemlja, ime njegovemu bratu pa Jektan.
26 Joktánu so se rodili Almodád, Šelef, Hacarmávet, Jerah, 26 Jektan je imel sinove Elmodada, Salefa, Asarmota, Jareja,
27 Hadorám, Uzál, Diklá, 27 Adorama, Uzala, Dekla,
28 Obál, Abimaél, Šebá, 28 Ebala, Abimaela, Saba,
29 Ofír, Havilá in Jobáb. Vsi ti so Joktánovi sinovi. 29 Ofirja, Hevila in Jobaba. Vsi ti so Jektanovi sinovi.
30 Njihovo ozemlje je segalo od Meše proti Sefárju do vzhodnega gorovja. 30 Njihovo bivališče je bilo od Mese proti Sefaru, gorovju na vzhodu.
31 To so Semovi sinovi po svojih rodovih, jezikih, deželah in narodih.
31 To so Semovi sinovi po svojih rodovih, jezikih, v pokrajinah in narodih.
32 To so rodovi Noetovih sinov po njihovih rodbinah in narodih. In iz njih so se po potopu razdelili narodi po zemlji.
32 To so rodovi Noetovih sinov po svojih potomcih in narodih; od teh so se razširili narodi na zemlji po potopu.
Babilonski stolp
11
Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico.
11 Babilonski stolp
11,1–9 Babilonski stolp. Jahvistično izročilo tolmači raznovrstnost narodov in jezikov kot kazen za skupno krivdo, katere jedro je prav tako oholost kot pri Adamu. Edinost bo dosežena šele v Kristusu Odrešeniku, prim. Apd 2,5–12; Raz 7,9–10.
Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico.
Ko so se ljudje odpravili od vzhoda,
Ali na vzhod.
so našli ravnino v šinárski deželi in se tam naselili.
Ko so odšli od vzhoda, so našli ravnino v senaarski deželi in se tam naselili.
Rekli so drug drugemu: »Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte. Tedaj so rekli drug drugemu: »Dajte, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeka jim je služila za kamen in zemeljska smola za malto.
Rekli so: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!« Potem so rekli: »Dajte, sezidajmo si mesto in stolp z vrhom do neba in si naredimo ime, da se ne razkropimo po vsej zemlji!«
Gospod je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci.
Gospod pa je stopil dol, da bi videl mesto in stolp, ki so ga postavili človeški sinovi.
In Gospod je rekel: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. In rekel je Gospod: »Glej, vsi so eno ljudstvo in imajo en jezik in to je začetek njihovega početja; zdaj jih ne bo nič zadrževalo, da ne bi storili, kar koli jim pride na um.
Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« Dajmo, stopimo dol in zmešajmo tam njih jezik, zato da drug drugega govorice ne bodo razumeli!«
In Gospod jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. In razkropil jih je Gospod od ondod po vsej zemlji in nehali so zidati mesto.
Zato se je imenovalo Babél, ker je tam Gospod zmešal
Hebr. balál.
jezik vse zemlje in od tam jih je Gospod razkropil po vsej zemlji.
Zato se je imenovalo njegovo ime Babel, ker je tam Gospod zmešal jezik vse zemlje in jih je od ondod Gospod razkropil po vsej zemlji.
Od Sema do Abrahama
(1 Krn 1,24–27; Lk 3,34–36)
10 To je Semov rodovnik. Sem je bil star sto let, ko se mu je rodil Arpahšád, dve leti po potopu.
Očaki po potopu
11,10–26 Očaki po potopu. Odlomek je nadaljevanje rodovnika pogl. 5. Pozornost sv. pisatelja se usmeri na Abrahama.
10 To je Semov rodovnik. Sem je imel sto let, ko je dobil sina Arfaksada, dve leti po potopu.
11 Potem ko se mu je rodil Arpahšád, je Sem živel še petsto let in rodili so se mu sinovi in hčere. 11 Po Arfaksadovem rojstvu pa je živel Sem še petsto let in je dobil sinove in hčere.
12 Ko je bil Arpahšád star petintrideset let, se mu je rodil Šelah.
12 Arfaksad je živel petintrideset let in je dobil sina Saleja.
13 Potem ko se mu je rodil Šelah, je Arpahšád živel še štiristo tri leta in rodili so se mu sinovi in hčere. 13 Po Salejevem rojstvu pa je živel Arfaksad še štiristo tri leta in je dobil sinove in hčere.
14 Ko je bil Šelah star trideset let, se mu je rodil Eber.
14 Sale je živel trideset let in je dobil sina Heberja.
15 Potem ko se mu je rodil Eber, je Šelah živel še štiristo tri leta in rodili so se mu sinovi in hčere. 15 Po Heberjevem rojstvu pa je živel Sale še štiristo tri leta in je dobil sinove in hčere.
16 Ko je bil Eber star štiriintrideset let, se mu je rodil Peleg.
16 Heber je živel štiriintrideset let in je dobil sina Falega.
17 Potem ko se mu je rodil Peleg, je Eber živel še štiristo trideset let in rodili so se mu sinovi in hčere. 17 Po Falegovem rojstvu pa je živel Heber še štiristo trideset let in je dobil sinove in hčere.
18 Ko je bil Peleg star trideset let, se mu je rodil Regu.
18 Faleg je živel trideset let in je dobil sina Ragava.
19 Potem ko se mu je rodil Regu, je Peleg živel še dvesto devet let in rodili so se mu sinovi in hčere. 19 Po Ragavovem rojstvu pa je živel Faleg še dvesto devet let in je dobil sinove in hčere.
20 Ko je bil Regu star dvaintrideset let, se mu je rodil Serúg.
20 Ragav je živel dvaintrideset let in je dobil sina Saruga.
21 Potem ko se mu je rodil Serúg, je Regu živel še dvesto sedem let in rodili so se mu sinovi in hčere. 21 Po Sarugovem rojstvu pa je živel Ragav še dvesto sedem let in je dobil sinove in hčere.
22 Ko je bil Serúg star trideset let, se mu je rodil Nahór.
22 Sarug je živel trideset let in je dobil sina Nahorja.
23 Potem ko se mu je rodil Nahór, je Serúg živel še dvesto let in rodili so se mu sinovi in hčere. 23 Po Nahorjevem rojstvu pa je živel Sarug še dvesto let in je dobil sinove in hčere.
24 Ko je bil Nahór star devetindvajset let, se mu je rodil Terah.
24 Nahor je živel devetindvajset let in je dobil sina Tareja.
25 Potem ko se mu je rodil Terah, je Nahór živel še sto devetnajst let in rodili so se mu sinovi in hčere. 25 Po Tarejevem rojstvu pa je živel Nahor še sto devetnajst let in je dobil sinove in hčere.
26 Terah je bil star sedemdeset let, ko so se mu rodili Abram, Nahór in Harán.
26 Tare je živel sedemdeset let in je dobil sinove Abrama, Nahorja in Arana.
27 To je Terahov rodovnik. Terahu so se rodili Abram, Nahór in Harán, Haránu pa se je rodil Lot.
Tarejev rodovnik
27 To je Tarejev rodovnik. Tare je imel sinove Abrama, Nahorja in Arana. Aran pa je imel sina Lota.
28 Harán je umrl pred svojim očetom Terahom v svoji rojstni deželi, v Uru Kaldejcev. 28 Aran je umrl pred očmi svojega očeta Tareja v deželi svojega rojstva, v Uru na Kaldejskem.
29 Abram in Nahór sta se oženila. Abramovi ženi je bilo ime Sarája, Nahórjevi pa Milka. Bila je hči Harána, Milkinega in Jiskinega očeta. 29 Abram in Nahor pa sta se oženila; Abramova žena se je imenovala Saraja, Nahorjeva žena pa se je imenovala Melka, hči Arana, očeta Melke in Jeske.
30 Sarája pa je bila nerodovitna, ni imela otrok. 30 Saraja pa je bila nerodovitna; ni imela otrok.
31 Terah je vzel sina Abrama in vnuka Lota, Haránovega sina, ter svojo snaho Sarájo, ženo svojega sina Abrama, in odšel z njimi iz Ura Kaldejcev, da bi šel v deželo Kánaan. Prišli so do Harána in se tam naselili.
31 Tedaj je vzel Tare svojega sina Abrama in svojega vnuka, Aranovega sina Lota in svojo snaho Sarajo, ženo svojega sina Abrama, in so odrinili skupaj iz Ura na Kaldejskem, da bi šli v kanaansko deželo; prišli so do Harana in se tam naselili.
32 Vseh Terahovih dni je bilo dvesto pet let. Potem je Terah umrl v Haránu. 32 Tarejevih dni je bilo dvesto pet let; potem je umrl Tare v Haranu.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2003 Svetopisemska družba Slovenije

Ekumenska izdaja, © 1974 United Bible Societies (Združene biblične družbe), © 2021 Svetopisemska družba Slovenije


Kratki videi o Svetem pismu
Projekt
Sveto pismo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  7.4.2020, do zdaj izpisanih odlomkov: 84.444.164, danes: 49.786
Čas izvajanja programa: 0.44s

To visoko-kakovostno Sveto pismo je odlicno darilo za posebne priložnosti kot so poroke, obletnice, svete birme, rojstni dnevi, .. Zaradi dodatnih pripomockov (razlage, opombe, reference, indeks,...) bo prejemnik lažje razumel vsebino te najbolj brane knjige na Svetu.

Podpri nas, nic te ne stane

Naloži si sveto pismo v elektronski obliki za svoj e-bralnik.

Si težko vzameš cas za branje Božje besede? Zakaj ji torej ne prisluhneš?

Poznaš osnovno sporocilo Svetega pisma? Vstopi v dramo Svetega pisma!

Nekaj nasvetov za branje Svetega pisma.

Ne veš, kako se lotiti branja Svetega pisma? Zate smo pripravili nekaj bralnih nacrtov, ki ti bodo pomagali narediti prve korake.