Zarod velikanov
6
1 Ko so se ljudje začeli množiti po zemlji, so se jim rojevale tudi hčere
2 in Božji sinovi Tj. verjetno duhovna bitja; prim. Job 1,6. so videli, da so človeške hčere lepe. Jemali so si jih za žene, katere koli so izbrali.
3 Gospod je rekel: »Moj dih ne bo ostal v človeku Ali Moj duh se ne bo prepiral s človekom. za vedno, ker je meso. Tj. ker je umrljiv. Njegovih dni bo sto dvajset let.«
4 Tiste dni in tudi pozneje – ko so hodili Božji sinovi Tj. verjetno duhovna bitja; prim. Job 1,6. k človeškim hčeram, ki so jim rodile otroke – so bili na zemlji velikani. To so bili junaki, sloveči možje iz davnine.
Bog se odloči pokončati hudobno človeštvo
5 Gospod pa je videl, da na zemlji narašča človekova hudobija in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno.
6 Gospodu je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je žalosten v svojem srcu.
7 Rekel je torej Gospod: »Izbrisal bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje, ljudi in živino, laznino in ptice neba, kajti žal mi je, da sem jih naredil.«
8 Noe pa je našel milost v Gospodovih očeh.
9 To je Noetov rodovnik. Noe je bil pravičen mož, popoln Ali brezgrajen. sredi svojega rodu. Noe je hodil z Bogom.
10 Noetu so se rodili trije sinovi: Sem, Ham in Jafet.
11 Zemlja pa je bila vedno bolj sprijena pred Bogom in polna nasilja.
12 Bog je pogledal na zemljo in glej, bila je pokvarjena; vse meso Tj. vse človeštvo ali vsa živa bitja; enako v nadaljevanju. je spridilo svojo pot na zemlji.
13 Bog je rekel Noetu: »Sklenil sem, da je prišel konec vsega mesa, kajti napolnili so zemljo z nasiljem, zato, glej, jih bom uničil z zemljo vred.«
Priprave na rešitev
14 »Ti pa si izdelaj ladjo iz cipresovega Hebr. nejasno. lesa. Narêdi jo z več prostori in jo od znotraj in od zunaj premaži z zemeljsko smolo.
15 Takole jo narêdi: ladja naj bo dolga tristo komolcev, široka petdeset in visoka trideset komolcev.
16 Zgoraj naredi ladji streho, Ali okno. en komolec nad njo jo postavi, in ob strani napravi vhod v ladjo. Narêdi jo tako, da bo imela spodnji, srednji in zgornji oddelek.
17 Glej, zlil bom vode potopa na zemljo, da uničim vse meso pod nebom, v katerem je dih življenja. Vse, kar je na zemlji, bo preminilo.
18 S teboj pa sklepam zavezo. Pojdi torej v ladjo ti in s teboj tvoji sinovi, tvoja žena in žene tvojih sinov!
19 In od vseh živali, od vsega mesa, spravi po dvoje v ladjo, da bodo skupaj s teboj ostale pri življenju! Naj bodo samci in samice!
20 Od ptic po njihovih vrstah, od živine po njenih vrstah in od vse laznine na zemlji po njenih vrstah, od vsake vrste naj po dve živali prideta k tebi, da bodo ostale pri življenju.
21 Ti pa si vzemi vsakršnega živeža, kar boš potreboval za hrano, in ga spravi pri sebi, da se boste mogli hraniti ti in oni.«
22 Noe je to storil; prav tako, kakor mu je Bog zapovedal, tako je storil.
|