|
Zarod velikanov
6
1 Ko so se ljudje začeli množiti po zemlji, so se jim rojevale tudi hčere
2 in Božji sinovi  Tj. verjetno duhovna bitja; prim. Job 1,6. so videli, da so človeške hčere lepe. Jemali so si jih za žene, katere koli so izbrali.
3 Gospod je rekel: »Moj dih ne bo ostal v človeku Ali Moj duh se ne bo prepiral s človekom. za vedno, ker je meso. Tj. ker je umrljiv. Njegovih dni bo sto dvajset let.«
4 Tiste dni in tudi pozneje – ko so hodili Božji sinovi Tj. verjetno duhovna bitja; prim. Job 1,6. k človeškim hčeram, ki so jim rodile otroke – so bili na zemlji velikani. To so bili junaki, sloveči možje iz davnine.
Bog se odloči pokončati hudobno človeštvo
5 Gospod pa je videl, da na zemlji narašča človekova hudobija in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno.
6 Gospodu je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je žalosten v svojem srcu.
7 Rekel je torej Gospod: »Izbrisal bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje, ljudi in živino, laznino in ptice neba, kajti žal mi je, da sem jih naredil.«
8 Noe pa je našel milost v Gospodovih očeh.
9 To je Noetov rodovnik. Noe je bil pravičen mož, popoln Ali brezgrajen. sredi svojega rodu. Noe je hodil z Bogom.
10 Noetu so se rodili trije sinovi: Sem, Ham in Jafet.
11 Zemlja pa je bila vedno bolj sprijena pred Bogom in polna nasilja.
12 Bog je pogledal na zemljo in glej, bila je pokvarjena; vse meso Tj. vse človeštvo ali vsa živa bitja; enako v nadaljevanju. je spridilo svojo pot na zemlji.
13 Bog je rekel Noetu: »Sklenil sem, da je prišel konec vsega mesa, kajti napolnili so zemljo z nasiljem, zato, glej, jih bom uničil z zemljo vred.«
Priprave na rešitev
14 »Ti pa si izdelaj ladjo iz cipresovega Hebr. nejasno. lesa. Narêdi jo z več prostori in jo od znotraj in od zunaj premaži z zemeljsko smolo.
15 Takole jo narêdi: ladja naj bo dolga tristo komolcev, široka petdeset in visoka trideset komolcev.
16 Zgoraj naredi ladji streho, Ali okno. en komolec nad njo jo postavi, in ob strani napravi vhod v ladjo. Narêdi jo tako, da bo imela spodnji, srednji in zgornji oddelek.
17 Glej, zlil bom vode potopa na zemljo, da uničim vse meso pod nebom, v katerem je dih življenja. Vse, kar je na zemlji, bo preminilo.
18 S teboj pa sklepam zavezo. Pojdi torej v ladjo ti in s teboj tvoji sinovi, tvoja žena in žene tvojih sinov!
19 In od vseh živali, od vsega mesa, spravi po dvoje v ladjo, da bodo skupaj s teboj ostale pri življenju! Naj bodo samci in samice!
20 Od ptic po njihovih vrstah, od živine po njenih vrstah in od vse laznine na zemlji po njenih vrstah, od vsake vrste naj po dve živali prideta k tebi, da bodo ostale pri življenju.
21 Ti pa si vzemi vsakršnega živeža, kar boš potreboval za hrano, in ga spravi pri sebi, da se boste mogli hraniti ti in oni.«
22 Noe je to storil; prav tako, kakor mu je Bog zapovedal, tako je storil.
7
1 Gospod je rekel Noetu: »Pojdi v ladjo ti in vsa tvoja družina, kajti vidim, da si sredi tega rodu pravičen pred menoj.
2 Od vseh čistih živali vzemi s seboj po sedem parov, samce in samice, od živali pa, ki niso čiste, vzemi po dvoje, samca in samico.
3 Tudi od ptic neba vzemi od vsake vrste po sedem parov, samce in samice, da ohraniš pri življenju zarod po vsej zemlji.
4 Kajti še sedem dni in storil bom, da bo deževalo na zemljo štirideset dni in štirideset noči in iztrebil bom s površja zemlje vsa bitja, ki sem jih naredil.«
5 Noe je storil vse tako, kakor mu je zapovedal Gospod.
6 Noe je bil star šeststo let, ko so nastopile vode potopa na zemlji.
Potop
7 Noe in z njim njegovi sinovi, njegova žena in žene njegovih sinov so šli v ladjo, da bi se rešili pred vodami potopa.
8 Od čistih živali in od živali, ki niso čiste, od ptic in od vsega, kar lazi po zemlji,
9 so prišli po dva in dva k Noetu v ladjo, samci in samice, kakor je Bog zapovedal Noetu.
10 Po sedmih dneh so vode potopa prišle na zemljo.
11 V šeststotem letu Noetovega življenja, na sedemnajsti dan drugega meseca, so začeli bruhati vsi studenci velikih globin in odprle so se nebesne zapornice.
12 Štirideset dni in štirideset noči je deževalo na zemljo.
13 Prav ta dan so šli Noe, njegovi sinovi Sem, Ham in Jafet in z njimi Noetova žena ter tri žene njegovih sinov v ladjo.
14 Ti, vse zveri po njihovih vrstah, vsa živina po njenih vrstah in vsa laznina, ki se plazi po zemlji, po njenih vrstah in vse ptice po njihovih vrstah, vse, kar ima perje in peruti,
15 vse to je prišlo k Noetu v ladjo, po dva in dva od vsega mesa, v katerem je dih življenja.
16 Prišli in vstopili so torej samci in samice od vsega mesa, kakor mu je Bog zapovedal. Gospod pa je zaprl vrata za njim.
17 In potop je bil na zemlji štirideset dni. Vode so narasle in vzdignile ladjo, tako da je splavala nad zemljo.
18 Vode so se dvignile in zelo narasle na zemlji, ladja pa je plavala na vodi.
19 Vode so čedalje huje naraščale na zemlji in pokrile vse visoke gore, kar jih je pod vsem nebom.
20 Vzdignile so se za petnajst komolcev nad vrhove in pokrile gore.
21 Tako je preminilo vse meso, ki se je gibalo po zemlji: ptice, živina, zveri in vsa drobna bitja, ki mrgolijo po zemlji, in vsi ljudje.
22 Pomrlo je vse, kar je imelo v nosnicah dih Db. dih duha. življenja in je živelo na kopnem.
23 Iztrebil je s površja zemlje vse, kar živi: ljudi in živino, laznino in ptice neba; iztrebljeni so bili z zemlje. Ostali so samo Noe in tisti, ki so bili z njim v ladji.
24 Vode so naraščale na zemlji sto petdeset dni.
8
1 Bog pa se je spomnil Noeta, vseh zveri in živine, ki je bila z njim v ladji. Storil je, da je zapihal veter prek zemlje, in vode so začele upadati.
2 Zaprli so se studenci globin in nebesne zapornice in ponehal je dež z neba.
3 Polagoma so vode odtekale z zemlje, po sto petdesetih dneh so začele upadati.
4 Sedemnajsti dan sedmega meseca je ladja obstala na ararátskih gorah.
5 Vode so še naprej upadale vse do desetega meseca; prvi dan desetega meseca so se prikazali vrhovi gora.
6 Preteklo je še štirideset dni in Noe je odprl lino, ki jo je naredil na ladji,
7 in izpustil krokarja. Ta je odletel, a se je vračal in spet vzletaval, dokler vode na zemlji niso usahnile.
8 Nato je Noe spustil golobico, da bi ugotovil, ali so vode odtekle s površja zemlje.
9 Toda golobica ni našla počivališča, kamor bi stopila, in vrnila se je k njemu v ladjo, kajti voda je še vedno prekrivala zemljo. Iztegnil je roko, jo prijel in spravil k sebi v ladjo.
10 Počakal je še sedem dni in nato je spet poslal golobico iz ladje.
11 Proti večeru se je golobica vrnila in glej, v kljunu je imela zeleno oljčno vejico. Zdaj je Noe vedel, da so vode na zemlji upadle.
12 Počakal je še sedem dni. Spet je spustil golobico, a se ni več vrnila.
13 Prvi dan prvega meseca v šeststoprvem letu so vode izginile z zemlje. Noe je odkril streho na ladji, pogledal in glej, površina zemlje se je začela sušiti.
14 Sedemindvajseti dan drugega meseca je bila zemlja suha.
15 Bog je spregovoril Noetu in rekel:
16 »Pojdi iz ladje ti in tvoja žena, tvoji sinovi in žene tvojih sinov!
17 S teboj naj odidejo vse živali, ki so pri tebi, od vsega mesa: ptice, živina in vsa laznina, ki se plazi po zemlji. Razkropijo naj se po zemlji, naj se plodijo in množijo na njej!«
18 Noe je torej stopil ven, prav tako njegovi sinovi, njegova žena in žene njegovih sinov.
19 Vse živali, vsa laznina in vse ptice, vse, kar se giblje na zemlji, je šlo iz ladje po svojih rodovih.
Bog sklene zavezo z ljudmi in živalmi
20 Noe je postavil Gospodu oltar in vzel od vse čiste živine in od vseh čistih ptic ter daroval žgalne daritve na oltarju.
21 Gospod je zaduhal prijetni vonj in Gospod je rekel v svojem srcu: »Ne bom več preklel zemlje zaradi človeka, kajti mišljenje človekovega srca je hudobno od njegove mladosti. Ne bom več udaril vsega živega, kakor sem storil.
22 Dokler bo trajala zemlja –
ne setev ne žetev, ne mraz ne vročina,
ne poletje ne zima, ne dan ne noč
ne bodo prenehali.«
9
1 Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove in jim rekel: »Bodite rodovitni in se množite ter napolnite zemljo!
2 Vse živali zemlje in vse ptice neba naj se vas bojijo in trepetajo pred vami. Tudi vse, kar se giblje po zemlji, in vse ribe morja, vse to bodi v vaši oblasti.
3 Vse, kar se giblje in živi, naj vam bo za živež, tudi vse zelene rastline vam dajem.
4 Le mesa skupaj z življenjem, Db. z njegovo dušo. to je s krvjo, ne smete jesti.
5 Tudi za vašo kri, ki je vaše življenje, bom terjal račun od vsake živali. Terjal ga bom tudi od človeka; od vsakogar bom terjal račun o življenju njegovega brata.
6 Če kdo prelije človeško kri,
bo človek prelil njegovo kri.
Zakaj po svoji podobi
je Bog naredil človeka.
7 Vi pa bodite rodovitni in se množite, bodite številni na zemlji in namnožite se na njej!«
8 Potem je Bog rekel Noetu in njegovim sinovom:
9 »Glejte, zavezo sklepam z vami in vašim potomstvom, ki pride za vami,
10 pa tudi z vsemi živimi bitji, ki so pri vas: s pticami, z živino in z vsemi zvermi zemlje, ki so pri vas, z vsemi, ki so prišle iz ladje. Tako gr.; hebr. dodaja z vsemi zvermi zemlje.
11 Tako sklepam zavezo z vami in ne bom več iztrebil vsega mesa z vodami potopa. Ne bo več potopa, ki bi opustošil zemljo.«
12 Bog je rekel: »To je znamenje zaveze, ki jo sklepam med seboj in vami in med vsemi živimi bitji, ki so pri vas, za vse prihodnje rodove.
13 Svojo mavrico postavljam v oblake in bo v znamenje zaveze med menoj in zemljo.
14 In kadar bom zbral oblake nad zemljo in se bo v oblakih prikazala mavrica,
15 tedaj se bom spomnil svoje zaveze, ki je med menoj in vami in vsemi živimi bitji in vsem mesom; vode ne bodo nikoli več narasle v potop, da bi iztrebile vse meso.
16 Kadar bo v oblakih, jo bom pogledal in se spomnil večne zaveze med Bogom in vsemi živimi bitji in vsem mesom, ki je na zemlji.«
17 Bog je rekel Noetu: »To je znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vsem mesom, ki je na zemlji.«
Sem, Ham in Jafet
18 Noetovi sinovi, ki so odšli iz ladje, so bili Sem, Ham in Jafet. Ham je Kánaanov oče.
19 Trije so bili Noetovi sinovi in ti so obljudili vso zemljo.
20 Tedaj je Noe, mož zemlje, začel saditi vinograd.
21 Ko pa je pil vino, se je napil in nag obležal sredi svojega šotora.
22 Ham, Kánaanov oče, je videl nagoto svojega očeta in je šel to pravit obema bratoma, ki sta bila zunaj.
23 Sem in Jafet pa sta vzela plašč, si ga dala na ramena, šla zadenjsko in pokrila nagoto svojega očeta. Obrnjena sta bila torej proč, tako da nista videla njegove nagote.
24 Ko se je Noe prebudil iz vinske omame in izvedel, kaj mu je storil njegov mlajši sin,
25 je rekel:
»Preklet bodi Kánaan;
bodi hlapec hlapcev svojih bratov!«
26 Potem je rekel:
»Blagoslovljen Gospod, Semov Bog; Ali Blagoslovljen od Gospoda, mojega Boga, bodi Sem.
Kánaan mu bodi za hlapca!
27 Naj Bog razširi Jafetov Besedna igra, besedi razširi in Jafet sta si v hebr. podobni. prostor,
naj ga naseli v Semovih šotorih
in Kánaan mu bodi za hlapca!«
28 Noe je po potopu živel še tristo petdeset let.
29 Vseh Noetovih dni je bilo torej devetsto petdeset let. Potem je umrl.
|
