1 Gospod je rekel Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi: 2 »Ta mesec naj vam bo začetek mesecev, naj vam bo prvi med meseci v letu! 3 Govorita vsej Izraelovi skupnosti in recita: ›Deseti dan tega meseca naj si vsak priskrbi po eno jagnje za očetno hišo, po eno jagnje za hišo. 4 Če pa je hiša premajhna za eno jagnje, naj ga vzame skupaj s svojim sosedom, ki je najbližji njegovi hiši, po številu duš; na jagnje štejte po tem, koliko more vsak pojesti! 5 Jagnje pa naj vam bo neoporečno, eno leto star samec. Morete ga vzeti izmed ovc ali izmed koz. 6 Hranite ga do štirinajstega dneva tega meseca!

Potem naj ga vsa zbrana Izraelova skupnost proti večeru zakolje. 7 Vzamejo naj nekaj krvi in z njo pomažejo podboja in naddurje hiš, v katerih ga bodo jedli.

8 Tisto noč naj jedo meso, pečeno na ognju, in nekvašeni kruh; z grenkimi zelišči naj ga jedo. 9 Ne jejte od njega nič surovega, tudi ne kuhanega na vodi, marveč na ognju pečeno, skupaj z glavo, nogami in drobovjem! 10 Ne puščajte od njega do jutra ničesar! Kar pa bi ostalo od njega do jutra, sežgite v ognju! 11 Takole ga jejte: imejte ledja prepasana, sandale na nogah in palico v roki; jejte ga naglo!

To je pasha za Gospoda. 12 To noč pojdem skoz egiptovsko deželo in udarim vse prvorojence v egiptovski deželi, od človeka do živine, in opravim sodbo nad vsemi egiptovskimi bogovi. Jaz sem Gospod. 13 Tedaj bo za vas kri znamenje na hišah, v katerih bivate: ko zagledam kri, pojdem mimo vas; pri vas ne bo morilne šibe, ko udarim egiptovsko deželo.

14 Ta dan naj vam bo v spomin in praznujte ga kot Gospodov praznik; iz roda v rod ga praznujte kot večni zakon! 15 Sedem dni jejte nekvašeni kruh!

Že prvi dan odstranite kvas iz svojih hiš! Kajti kdor koli bo od prvega do sedmega dne jedel kaj kvašenega, bo iztrebljen iz Izraela. 16 Prvi in sedmi dan imejte svet shod! Ta dva dneva ne opravljajte nobenega dela, samo to si pripravite, kar kdo pojé! 17 Obhajajte torej praznik nekvašenega kruha! Kajti ravno ta dan sem izpeljal vaše čete iz egiptovske dežele; zato obhajajte ta dan iz roda v rod kot večni zakon! 18 Nekvašeni kruh jejte od večera štirinajstega dneva prvega meseca do večera enaindvajsetega dneva tega meseca! 19 Sedem dni naj se ne najde kvas v vaših hišah; kajti vsak, kdor koli bo jedel kaj kvašenega, bodisi tujec ali domačin, bo iztrebljen iz Izraelove skupnosti. 20 Nič kvašenega ne smete jesti; v vseh svojih bivališčih jejte nekvašeni kruh!‹«

21 Mojzes je poklical vse Izraelove starešine in jim rekel: »Pojdite in si priskrbite živali za svoje družine ter zakoljite pashalno jagnje! 22 Vzemite šop hizopa in ga pomočite v kri v skledi in z njo pomažite naddurje in podboja! Nobeden izmed vas naj do jutra ne hodi ven skozi vrata svoje hiše. 23 Gospod pojde mimo, da udari Egipt. Ko bo videl kri na naddurju in na podbojih, pojde Gospod mimo vrat in ne bo pustil, da bi Pokončevalec vstopal v vaše hiše in pobijal. 24 Izpolnjujte to kot zakon zase in za svoje sinove na veke!

25 Ko pridete v deželo, ki vam jo bo Gospod dal, kakor je obljubil, opravljajte ta obred! 26 In kadar vas vaši sinovi vprašajo: ›Kaj pomeni ta obred?‹ 27 recite: ›To je daritev pashe za Gospoda, ki je šel mimo hiš Izraelovih sinov v Egiptu, ko je udaril Egipčane, naše hiše pa rešil.‹«

Tedaj je ljudstvo pokleknilo in se priklonilo. 28 Izraelovi sinovi so šli in storili tako; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in Aronu, tako so storili.

29 Opolnoči je Gospod udaril vse prvorojence v egiptovski deželi, od faraonovega prvorojenca, ki je sedèl na prestolu, do prvorojenca jetnika, ki je bil v ječi, in vse prvence živine. 30 Faraon, vsi njegovi služabniki in vsi Egipčani so ponoči vstali. Nastalo je veliko vpitje po Egiptu, kajti ni bilo hiše, v kateri ne bi imeli mrliča. 31 Še ponoči je faraon poklical Mojzesa in Arona in rekel: »Vstanite, odidite izmed mojega ljudstva, vidva in Izraelovi sinovi, in pojdite, služite Gospodu, kakor sta rekla! 32 Tudi drobnico in govedo vzemite, kakor sta rekla! Pojdita in še mene blagoslovita!« 33 Egipčani so ljudstvo silili, da bi odšlo kar le mogoče hitro; govorili so namreč: »Vsi bomo pomrli.« 34 Tedaj je ljudstvo vzelo testo, preden se je skvasilo. Nečke so zavili v plašče in jih zadeli na rame.

35 Izraelovi sinovi so storili po Mojzesovem naročilu in prosili Egipčane za srebrne in zlate predmete in oblačila. 36 In Gospod je priskrbel ljudstvu naklonjenost pri Egipčanih, tako da so jim izpolnili prošnje. Tako so oplenili Egipčane.

37 Izraelovi sinovi so se odpravili iz Ramesésa v Sukót, kakih šeststo tisoč pešcev, mož brez otrok. 38 Tudi dosti drugih ljudi je šlo z njimi ter drobnica in govedo, silno veliko živine. 39 Iz testa, ki so ga prinesli iz Egipta, so spekli nekvašene podpepelnike, ker ni bilo skvašeno. Ker so jih izgnali iz Egipta, se niso mogli muditi in si tudi popotnice niso pripravili.

40 Časa, ki so ga Izraelovi sinovi prebili v Egiptu, je bilo štiristo trideset let. 41 Po štiristo tridesetih letih so ravno ta dan vse Gospodove čete odšle iz egiptovske dežele. 42 To je bila noč bedenja za Gospoda, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele. To noč naj bedijo za Gospoda vsi Izraelovi sinovi iz roda v rod.

43 Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: »To je zakon za pashalno jagnje. Noben tujec naj ne je od njega! 44 Vsak suženj pa, kupljen za denar, sme jesti od njega, če ga obrežeš. 45 Začasni prebivalec in najemnik naj ne jesta od njega! 46 Jedo naj ga v isti hiši; ne nosite mesa iz hiše in ne zlomite na njem nobene kosti! 47 Vsa Izraelova skupnost naj ga obhaja. 48 Če prebiva pri tebi tujec in hoče obhajati pasho za Gospoda, naj obrežejo vse njegove moške. Potem sme pristopiti, da ga obhaja, in naj bo kakor domačin. Nihče pa, ki ni obrezan, ne sme jesti od njega! 49 Ena postava naj bo za domačina in za tujca, ki prebiva sredi med vami.«

50 Vsi Izraelovi sinovi so to storili; kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu in Aronu, tako so storili.