4 Moábski kralj Meša je imel črede ovc in je moral Izraelovemu kralju dajati sto tisoč jagnjet in sto tisoč strižnih ovnov. 5 Ko pa je Aháb umrl, se je moábski kralj uprl Izraelovemu kralju. 6 Kralj Jorám je tisti dan krenil iz Samarije in vpoklical vse Izraelce. 7 Šel je in poslal sle k Judovemu kralju Józafatu, da so rekli: »Moábski kralj se mi je uprl. Ali pojdeš z menoj v boj proti Moábcem?« Rekel je: »Pojdem; jaz sem kakor ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo, moji konji so kakor tvoji konji.« 8 Potem je rekel: »Po kateri poti pojdemo?« Rekel je: »Po poti skoz edómsko puščavo.«

9 Izraelov kralj je torej z Judovim in edómskim kraljem krenil na pot. Ko so bili na pohodu sedem dni, je zmanjkalo vode za vojsko in za živino, ki je šla z njimi. 10 Izraelov kralj je rekel: »Gorje, Gospod je poklical te tri kralje, da bi jih dal Moábcem v roke!« 11 Józafat pa je rekel: »Mar ni tu nobenega Gospodovega preroka, da bi po njem mogli vprašati Gospoda?« Eden izmed služabnikov Izraelovega kralja je odgovoril in rekel: »Šafátov sin Elizej je tu, ki je Eliju zlival vodo na roke.« 12 Józafat je rekel: »Pri njem je Gospodova beseda.« In šli so k njemu Izraelov kralj in Józafat in edómski kralj.

13 Elizej je rekel Izraelovemu kralju: »Kaj imam s teboj? Pojdi k prerokom svojega očeta in k prerokom svoje matere!« Izraelov kralj pa mu je rekel: »Nikakor! Saj je vendar Gospod sklical te tri kralje, da bi jih dal Moábcem v roke.« 14 Elizej je rekel: »Kakor živi Gospod nad vojskami, pred katerim stojim: Ko bi se ne oziral na Judovega kralja Józafata, bi se ne zmenil zate in te še pogledal ne bi. 15 Zdaj pa mi pripeljite brenkača!« Ko je brenkač brenkal na strune, je bila nad njim Gospodova roka. 16 In je rekel: »Tako govori Gospod: Naredite v tej dolini vse polno bazenov! 17 Kajti tako govori Gospod: Ne boste čutili vetra ne videli dežja, vendar se bo ta dolina napolnila z vodo, da boste pili vi, vaše črede in vaša živina. 18 A to je še premalo v Gospodovih očeh: tudi Moábce vam bo dal v roke! 19 Zavzeli boste vsa utrjena mesta, posekali vse sadno drevje, zasuli vse studence in s kamenjem uničili vso rodovitno zemljo.« 20 Drugo jutro je ob času, ko se opravlja jedilna daritev, pritekla voda iz edómske smeri in pokrajina se je napolnila z vodo.

21 Ko so vsi Moábci slišali, da so se prišli kralji vojskovat z njimi, so vpoklicali vse, od tistih, ki so se komaj zmogli opasovati z orožjem, in navzgor, ter so se razpostavili na meji. 22 Ko so zjutraj zgodaj vstali in je sonce žarelo nad vodami, so Moábci videli pred sabo vodo, rdečo kot kri. 23 Rekli so: »To je kri! Gotovo so se spopadli kralji in drug drugega pobili. Zdaj torej po plen, Moábci!« 24 Ko pa so prišli do izraelskega tabora, so se Izraelci vzdignili in udarili po Moábcih, da so zbežali pred njimi. Prodirali so v notranjost in pobijali Moábce. 25 Razrušili so mesta in posuli vso rodovitno zemljo, ker je sleherni vrgel kamen nanjo. Zasuli so vse studence in posekali vse sadno drevje. Ostalo je le še obzidje Kir Heresa, ki so ga obkolili pračarji in ga obstreljevali. 26 Ko je moábski kralj videl, da jim v boju ni kos, je vzel s sabo sedemsto z mečem oboroženih mož, da bi se prebil do edómskega kralja, pa se jim ni posrečilo. 27 Tedaj je vzel svojega prvorojenca, ki naj bi kraljeval za njim, in ga žrtvoval na obzidju v žgalno daritev. Velik gnev je bil nad Izraelci: ustavili so boje z njim in se vrnili v svojo deželo.