1 Izraelovi sinovi so se odpravili na pot in se utaborili na Moábskih planjavah onstran Jordana pri Jerihi.

2 Cipórjev sin Balák je videl vse, kar je Izrael storil Amoréjcem. 3 Moáb se je silno prestrašil ljudstva, ker ga je bilo veliko; prevzela ga je groza pred Izraelovimi sinovi. 4 Zato je Moáb rekel midjánskim starešinam: »Zdaj bo to občestvo požrlo vse okoli nas, kakor vol požre zelenje na polju.« V tistem času je bil moábski kralj Cipórjev sin Balák. 5 Poslal je sle k Beórjevemu sinu Bileámu v Petór, ki je ob reki, v deželo sinov njegovega ljudstva, da bi ga poklicali in mu rekli: »Glej, iz Egipta je odšlo neko ljudstvo; glej, pokriva obličje dežele, naselilo se je meni nasproti. 6 Pojdi torej zdaj, prosim, prekolni mi to ljudstvo, ker je premočno zame! Morda ga bom potem mogel premagati in pregnati iz dežele. Vem namreč, da je blagoslovljen, kogar blagosloviš, in preklet, kogar prekolneš.«

7 Tedaj so moábski in midjánski starešine šli s plačilom za vedeževanje v rokah; prišli so k Bileámu in mu povedali Balákove besede. 8 Rekel jim je: »Prenočite nocoj tu in odgovorim vam, kakor mi bo zapovedal Gospod!« In moábski knezi so ostali pri Bileámu. 9 Bog je prišel k Bileámu in rekel: »Kdo so ti možje, ki so pri tebi?« 10 Bileám je rekel Bogu: »Cipórjev sin Balák, moábski kralj, mi je sporočil: 11 ›Glej, ljudstvo, ki je odšlo iz Egipta, je pokrilo obličje dežele. Pojdi zdaj, prekolni mi ga! Morda se bom potem mogel bojevati z njim in ga pregnati.‹« 12 Bog pa je rekel Bileámu: »Ne hôdi z njimi! Ne preklinjaj ljudstva, kajti blagoslovljeno je!« 13 Zjutraj je Bileám vstal in rekel Balákovim knezom: »Pojdite v svojo deželo, kajti Gospod mi ne dovoli iti z vami!« 14 Moábski knezi so vstali, šli k Baláku in rekli: »Bileám ni hotel iti z nami.«

15 Balák pa je spet poslal kneze, več in imenitnejše od onih. 16 Prišli so k Bileámu in mu rekli: »Tako govori Cipórjev sin Balák: ›Ne daj, prosim, da bi te kaj zadržalo, da ne bi prišel k meni! 17 Kajti nagradim te z visokimi častmi in storim vse, kar koli mi porečeš. Pridi torej, prosim, prekolni mi to ljudstvo!‹« 18 Bileám je odvrnil in rekel Balákovim služabnikom: »Tudi ko bi mi Balák dal svojo hišo, napolnjeno s srebrom in z zlatom, ne bi mogel prestopiti ukaza Gospoda, mojega Boga, da bi kaj storil, bodisi v malem ali velikem. 19 Zdaj pa ostanite, prosim, tudi vi nocoj tu, da izvem, kaj mi bo Gospod še povedal.« 20 Ponoči je Bog prišel k Bileámu in mu rekel: »Če so te ti možje prišli klicat, vstani, pojdi z njimi! Vendar stôri samo to, kar ti bom rekel!«

21 Bileám je torej zjutraj vstal, osedlal svojo oslico in šel z moábskimi knezi. 22 Toda vnela se je Božja jeza, ker je šel. Ko je tako jezdil na oslici in sta bila z njim njegova hlapca, se mu je Gospodov angel postavil na pot kot nasprotnik. 23 Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, kako z golim mečem v roki stoji na poti, je krenila s poti in šla na polje. Bileám pa jo je začel tepsti, da bi jo spet spravil na pot. 24 Potem se je Gospodov angel postavil na ozko stezo med vinogradi, kjer je bil na obeh straneh zid. 25 Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, se je pritisnila k zidu. Ker pa je Bileámu pritisnila nogo ob zid, jo je spet začel tepsti. 26 Nato je šel Gospodov angel spet naprej in se je ustavil na ozkem kraju, kjer se ni bilo mogoče ogniti ne na desno ne na levo. 27 Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, je legla pod Bileámom. Ta se je razjezil in oslico tepel s palico. 28 Tedaj je Gospod odprl oslici usta in je rekla Bileámu: »Kaj sem ti storila, da si me že trikrat pretepel?« 29 Bileám je rekel oslici: »Ker se norčuješ iz mene. Če bi imel pri roki meč, bi te pri priči ubil.« 30 Oslica pa mu je rekla: »Ali nisem tvoja oslica, na kateri jezdiš od nekdaj do danes? Sem mar kdaj imela navado, da bi ti počela kaj takega?« Rekel je: »Ne.«

31 Tedaj je Gospod odprl Bileámu oči, da je videl Gospodovega angela, kako stoji na poti z golim mečem v roki. Pokleknil je in se priklonil z obrazom do tal. 32 In Gospodov angel mu je rekel: »Zakaj si oslico že trikrat pretepel? Glej, prišel sem kot nasprotnik, kajti lahkomiselno si krenil na pot pred menoj. 33 Oslica me je videla in se je že trikrat umaknila pred menoj. Če se mi ne bi umaknila, bi tebe pri priči ubil, njo pa pustil živeti.« 34 Bileám je rekel Gospodovemu angelu: »Grešil sem, ker nisem spoznal, da mi na poti stojiš nasproti. Zdaj pa, če je to slabo v tvojih očeh, se bom vrnil.« 35 Gospodov angel je rekel Bileámu: »Le pojdi z možmi! Toda govôri samo tisto, kar ti bom rekel!« In Bileám je šel z Balákovimi knezi.

36 Ko je Balák slišal, da Bileám prihaja, mu je šel naproti do Ar Moába na meji ob Arnónu, prav na robu njegovega področja. 37 Balák je rekel Bileámu: »Ali te nisem dal že prej poklicati? Zakaj nisi hotel priti k meni? Misliš, da ti ne morem izkazati zadosti časti?« 38 Bileám je rekel Baláku: »Glej, zdaj sem prišel k tebi. Toda ali bom zagotovo mogel kaj govoriti? Besedo, ki mi jo Bog položi v usta, tisto bom izgovoril.« 39 Potem je Bileám šel z Balákom in prišla sta v Kirját Hucót. 40 Tedaj je Balák daroval govedo in drobnico in od tega poslal Bileámu in knezom, ki so bili z njim.

41 Drugo jutro je Balák vzel Bileáma in ga peljal na Bamót Báal, od koder je lahko videl del ljudstva.