|
Drugi Bileámov blagoslov
13 Potem mu je Balák rekel: »Pojdi, prosim, z menoj na drug kraj, od koder boš videl ljudstvo. Samo del ga boš videl, ne vsega. Od tam mi ga prekolni!«
14 Vzel ga je s seboj na Polje prežavcev na vrhu Pisge, postavil sedem oltarjev in na vsakem daroval po enega junca in ovna.
15 Tedaj mu je Bileám rekel: »Stoj tu pri svoji žgalni daritvi, jaz pa grem čakat.«
16 In Gospod je prišel k Bileámu, mu položil besedo v usta in rekel: »Vrni se k Baláku in govôri takole!«
17 Ko je prišel k njemu, glej, je stal pri svoji žgalni daritvi in z njim so bili moábski knezi. Balák mu je rekel: »Kaj je povedal Gospod?«
18 Tedaj je Bileám  Dodano. začel svoj govor in rekel:
»Vstani, Balák, in poslušaj,
prisluhni mi, Cipórjev sin!
19 Bog ni človek, da bi lagal,
ne sin človekov, da bi se kesal.
Ali morda reče in ne stori,
govori in ne izpolni?
20 Glej, prevzel sem blagoslov;
blagoslovil je in ne morem preklicati.
21 Ni uzreti hudega v Jakobu,
ni videti nesreče v Izraelu;
Gospod, njegov Bog, je z njim,
v njem je vzklikanje kralju.
22 Bog jih je izpeljal iz Egipta,
rogove ima kakor bivol.
23 Zakaj v Jakobu ni čaranja
in v Izraelu ne vedeževanja;
ob svojem času se pove Jakobu in Izraelu,
kaj hoče Bog storiti.
24 Glej, kakor levinja vstaja ljudstvo
in kakor lev se vzdiguje;
ne leže, dokler ne požre plena
in krvi pobitih ne spije.«
25 Balák je tedaj rekel Bileámu: »Če ga že ne moreš prekleti, ga vsaj ne blagoslavljaj!«
26 Bileám pa je odvrnil in mu rekel: »Ali ti nisem rekel: ›Kar koli poreče Gospod, bom storil.‹«
|
