United Bible Societies

Stara zaveza
1 Mojzes
2 Mojzes
3 Mojzes
4 Mojzes
5 Mojzes
Jozue
Sodniki
Ruta
1 Samuel
2 Samuel
1 Kralji
2 Kralji
1 Kroniška
2 Kroniška
Ezra
Nehemija
Estera
Job
Psalmi
Pregovori
Pridigar
Visoka pesem
Izaija
Jeremija
Žalostinke
Ezekiel
Daniel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija

Devterokanonične knjige

Tobit
Judita
Estera (grška)
1 Makabejci
2 Makabejci
Modrost
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Daniel (dodatki)

Nova zaveza

Matej
Marko
Luka
Janez
Apostolska dela
Rimljanom
1 Korinčanom
2 Korinčanom
Galačanom
Efežanom
Filipljanom
Kološanom
1 Tesaloničanom
2 Tesaloničanom
1 Timoteju
2 Timoteju
Titu
Filemonu
Hebrejcem
Jakob
1 Peter
2 Peter
1 Janez
2 Janez
3 Janez
Juda
Razodetje


BIBLIJA.net   - the Bible on the Internet
Place Search     Word Search
Passage:   

Compact display
Versions:  SSP3  ŽJ  SSP  SSP-Op  SSP-Ref  JUB  EKU  CHR  WLF  JAP  DAL  TRB Choose from all versions   About versions Help
Language

4 Mojzes 32

4 Mojzes :1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36

Razdelitev ozemlja vzhodno od Jordana
(5 Mz 3,12–22)
32
Rubenovi in Gadovi sinovi so imeli veliko živine, silno množino. Ogledali so si jazêrsko in gileádsko deželo in glej, ta kraj je bil kraj za živino. Gadovi in Rubenovi sinovi so torej prišli in rekli Mojzesu, duhovniku Eleazarju in knezom skupnosti tole: »Atarót, Dibón, Jazêr, Nimra, Hešbón, Elalé, Sibma, Nebó in Beón, dežela, ki jo je GOSPOD udaril pred Izraelovo skupnostjo, je dežela za živino; in tvoji služabniki imajo živino.« In rekli so: »Če smo našli naklonjenost v tvojih očeh, daj to deželo v posest svojim služabnikom; ne vôdi nas čez Jordan!«
Mojzes je rekel Gadovim in Rubenovim sinovom: »Vaši bratje naj gredo v boj, vi pa boste ostali tukaj? Zakaj odvračate srce Izraelovih sinov, da ne bi šli čez v deželo, ki jim jo je dal GOSPOD? Tako so delali vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadeš Barnée ogledovat deželo. Prišli so do Eškólske doline in si ogledali deželo, a so odvrnili srce Izraelovih sinov, da niso hoteli iti v deželo, ki jim jo je dal GOSPOD. 10 In tisti dan se je vnela GOSPODOVA jeza; prisegel je in rekel: 11 ›Možje, ki so odšli iz Egipta – dvajsetletni in starejši –, nikoli ne bodo videli zemlje, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker se me niso zvesto držali 12 razen Kenázovca Kaléba, Jefunéjevega sina, in Nunovega sina Józueta, kajti zvesto sta se držala GOSPODA.‹ 13 In vnela se je GOSPODOVA jeza nad Izraelom, da jim je dal štirideset let bloditi po puščavi, dokler ni preminil ves tisti rod, ki je delal hudo v GOSPODOVIH očeh. 14 In glej, stopili ste na mesto svojih očetov, zarod grešnikov, da še povečate silno GOSPODOVO jezo proti Izraelu. 15 Kajti če se obrnete od njega, bo storil, da bo Izrael še naprej ostal v puščavi; tako boste uničili vse to ljudstvo.«
16 Tedaj so pristopili k njemu in rekli: »Tu bomo postavili ovčje ograde za svojo živino in mesta za svoje otroke. 17 Mi bomo pripravljeni, da gremo opasani za boj
Db. hiteč; hebr. nejasno.
pred Izraelovimi sinovi, dokler jih ne pripeljemo v njihov kraj; naši otroci pa naj ostanejo v mestih, utrjenih pred prebivalci te dežele. 18 Ne bomo se vrnili v svoje hiše, dokler vsak izmed Izraelovih sinov ne dobi v last svoje dediščine. 19 Saj ne dobimo z njimi dediščine onstran Jordana in tam naprej, kajti pripadla nam je dediščina tostran Jordana, na vzhodu.«
20 Mojzes jim je rekel: »Če storite tako, če pojdete opasani za boj na vojno pred GOSPODOM, 21 in bo vsak vaš bojevnik šel prek Jordana pred GOSPODOM, dokler ne prežene izpred sebe svojih sovražnikov, 22 in se vrnete šele potem, ko bo dežela osvojena pred GOSPODOM, boste brez krivde pred GOSPODOM in pred Izraelom; in ta dežela naj vam bo v dedno posest pred GOSPODOM. 23 Če pa ne storite tako, glejte, ste grešili proti GOSPODU in vedite, da vas bo vaš greh našel. 24 Postavite si mesta za svoje otroke in ograde za svojo drobnico, toda storite, kar je prišlo iz vaših ust!«
Tj. kar ste obljubili.
25 Gadovi in Rubenovi sinovi so rekli Mojzesu tole: »Tvoji služabniki bodo storili, kakor zapoveduje moj gospod. 26 Naši otroci, žene, črede in vsa živina naj ostanejo v gileádskih mestih, 27 tvoji služabniki pa pojdejo, vsi vojaško opasani, pred GOSPODOM v boj tako, kakor pravi moj gospod.«
28 Nato je Mojzes glede njih zapovedal duhovniku Eleazarju, Nunovemu sinu Józuetu in poglavarjem očetnih hiš rodov Izraelovih sinov. 29 Rekel jim je: »Če bodo šli Gadovi in Rubenovi sinovi z vami čez Jordan vsi opasani za boj pred GOSPODOM, jim, potem ko bo dežela pred vami osvojena, dajte gileádsko deželo v dedno posest. 30 Če pa ne bodo šli oboroženi z vami čez, naj dobijo svoj del posesti med vami v kánaanski deželi.« 31 Gadovi in Rubenovi sinovi so odgovorili in rekli: »Storili bomo tako, kakor je GOSPOD govoril tvojim služabnikom. 32 Opasani za boj pred GOSPODOM bomo šli čez v kánaansko deželo, toda za nas je dedna posest, ki jo bomo vzeli v last, onstran Jordana.«
33 Tedaj jim je Mojzes dal, Gadovim in Rubenovim sinovom in polovici rodu Jožefovega sina Manáseja, kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna, kraljestvo bašánskega kralja Oga, deželo in njena mesta z ozemlji, mesta po deželi naokrog. 34 In Gadovi sinovi so pozidali Dibón, Atarót, Aroêr, 35 Atrót Šofán, Jazêr, Jogbóho, 36 Bet Nimro, Bet Harám, utrjena mesta in ovčje ograde. 37 Rubenovi sinovi pa so pozidali Hešbón, Elalé, Kirjatájim, 38 Nebó, Báal Meón – s spremenjenimi imeni – in Sibmo. Mestom, ki so jih pozidali, so dali imena.
39 Sinovi Manásejevega sina Mahírja so šli v Gileád, ga zavzeli in pregnali Amoréjce, ki so bili tam. 40 Mojzes je dal Gileád Manásejevemu sinu Mahírju in ta se je tam naselil. 41 Manásejev sin Jaír je šel in zavzel njihove vasi in jih imenoval Jaírove vasi. 42 Šel je tudi Nobah in zavzel Kenát z njegovimi naselji; po svojem imenu mu je dal ime Nobah.

Slovenian Standard Version, © 1996, 2003 Bible Society of Slovenia



Feedback ]


Last update of the program: 1-11-2019