4 Kadar pa se ženska, ko je še mlada v hiši svojega očeta, zaobljubi Gospodu ali se zaveže, da se bo česa držala, 5 in njen oče sliši o njeni zaobljubi ali o obvezi, h kateri se je zavezala, in ji oče to pusti, tedaj veljajo vse njene zaobljube in obveze, h katerim se je zavezala. 6 Če pa ji oče na dan, ko o tem sliši, to prepove, tedaj ne velja nobena od njenih zaobljub, nobena obveza, h kateri se je zavezala. Gospod ji bo odpustil, kajti oče ji je prepovedal.

7 Če se omoži, ko jo še veže zaobljuba ali kaka nepremišljena beseda njenih ustnic, s katero se je zavezala, 8 pa mož o tem sliši in ji na dan, ko sliši, to pusti, tedaj veljajo njene zaobljube in obveze, h katerim se je zavezala. 9 Če pa ji mož na dan, ko o tem sliši, to prepove, tedaj razveljavi zaobljubo, ki jo veže, in nepremišljeno besedo njenih ustnic, s katero se je zavezala. Gospod ji bo odpustil. 10 – Velja pa zaobljuba vdove ali odslovljene žene, velja vse, k čemur se je zavezala. –