|
32
1 »Prisluhni, nebo, in govoril bom;
in zemlja naj sliši besede mojih ust.
2 Kakor dež naj pada moj nauk,
kakor rosa naj kaplja moj govor,
kakor ploha na mlado travo
in kakor naliv na zelenje.
3 Zakaj oznanjal bom Gospodovo ime;
priznajte veličino našemu Bogu!
4 Skala  Tj. Izraelov Bog; podobno v v. 15.18.30.31. je, popolno je njegovo delo,
zakaj vsa njegova pota so prava;
zvest Bog je in v njem ni krivice,
pravičen je in iskren.
5 Pokvarjenci, nič več njegovi sinovi, Hebr. nejasno.
sprijen in popačen rod!
6 Ali tako vračate Gospodu,
bedasto in nespametno ljudstvo?
Mar ni tvoj oče, ki te je ustvaril,
ki te je naredil in te utrdil?
7 Spomni se starodavnih dni,
premisli leta iz roda v rod;
vprašaj očeta in povedal ti bo,
svoje starce in razložili ti bodo!
8 Ko je Najvišji narodom delil posest,
ko je ločeval človeške otroke,
je ljudstvom določil ozemlja
po številu Božjih sinov. Tako Simah; Q in gr. Božjih angelov; MT Izraelovih sinov.
9 Zakaj Gospodov delež je njegovo ljudstvo,
Jakob je njemu odmerjena dediščina.
10 Našel Sam., gr. Vzdrževal. ga je v deželi puščave,
v pustinji, kjer tuli divjina;
obdal ga je in zanj skrbel,
ga varoval kot punčico svojega očesa.
11 Kakor orel, ki spodbuja k letu svoje gnezdo,
kroži nad svojimi mladiči,
širi svoje peruti, jih prestreza,
jih nosi na svojih krilih.
12 Gospod ga je vodil sam
in z njim ni bilo tujega boga.
13 Posadil ga je na višine dežele,
da je jedel poljske sadove;
dal mu je srkati med iz skale
in olje iz trdega kremena,
14 maslo goveda in mleko drobnice
s tolščo jagnjet
in bašánskih ovnov in kozlov,
z najbolj izbrano pšenico;
in pil si grozdno kri, vino iskreče.
15 Pa Sam., gr. In jedel je Jakob in se nasitil. / Pa … Ješurún Ime pomeni ‘iskreni, pravi’; vzdevek za Izrael. se je zredil in začel brcati
– zredil si se, postal tolst in se razširil –
in je zapustil Boga, ki ga je naredil,
in zaničeval je Skalo svoje rešitve.
16 Zbujali so mu ljubosumnost s tujci, Tj. z bogovi drugih ljudstev.
z gnusobami so ga dražili;
17 darovali so demonom, ki niso bogovi,
bogovom, ki jih niso poznali,
novim, ki so pred kratkim prišli,
ki niso bili znani vašim očetom.
18 Zanemaril si Skalo, ki te je rodila,
pozabil na Boga, ki te je spravil na svet.
19 Gospod je to videl Q, gr. dodajajo in postal je ljubosumen. in jih zavrgel,
ker so ga razjezili njegovi sinovi in hčere.
20 Rekel je: ›Skril bom pred njimi obličje
in gledal, kakšna bo njih prihodnost;
zakaj to je popačen rod,
sinovi, ki v njih ni zvestobe.
21 Zbujali so mi ljubosumnost z nebogom,
me dražili s svojimi ničevostmi; Ali maliki.
zato storim, da bodo ljubosumni na to, kar ni ljudstvo,
z nespametnim narodom jih podražim.
22 Zakaj vnel se je ogenj v moji jezi
in se razgorel do dna podzemlja;
žrl je zemljo in njene pridelke
in požigal temelje gora.
23 Nakopičil bom nadnje nesreče,
postreljal nanje svoje puščice.
24 Od lakote bodo medleli,
použivala jih bo vročica Ali strela.
in grenka kuga,
zobe zverin bom poslal proti njim
s strupom tistih, ki se plazijo po prahu.
25 Zunaj jim bo meč pobiral otroke,
po hišah pa groza
tako mladeniča kakor devico,
dojenca s sivolascem vred.
26 Rekel sem: Raztreščim jih na koščke, Tako prevodi; hebr. nejasno.
njih spomin bom izbrisal izmed ljudi,
27 če bi se ne bal sovražnikovega srda,
da ne bi njegovi zatiralci napak razumeli,
da ne bi rekli: Naša roka se je vzdignila visoko
in Gospod ni storil vsega tega.‹
28 Zakaj to je narod brez razsodnosti
in pri njih ni razuma.
29 Ko bi bili modri, bi to razumeli
in mislili na svojo prihodnost.
30 Kako bi jih eden mogel poditi tisoč
in dva pognati v beg deset tisoč,
da jih ni prodala njih Skala
in da jih Gospod ni izročil?
31 Zakaj njih skala ni kakor naša Skala;
tudi naši sovražniki tako sodijo. Gr. naši sovražniki so brezumni; hebr. nejasno.
32 Zakaj njih trta je od sódomske trte
in iz gomórskih nasadov;
njihovo grozdje je strupeno,
njihovi grozdi so grenki;
33 strup zmajev je njihovo vino
in okruten strup gadov.
34 ›Mar ni to shranjeno pri meni,
zapečateno v mojih skladiščih?
35 Moje je maščevanje in povračilo
ob času, ko jim klecne noga;
zakaj blizu je dan njihove pogube
in naglo pridejo usodni dogodki.‹
36 Zakaj Gospod bo svojemu ljudstvu prisodil pravico,
s svojimi služabniki bo imel sočutje,
ko bo videl, da jim je roka oslabela
in ni več ne sužnja ne svobodnjaka.
37 Tedaj poreče: ›Kje so njih bogovi,
skala, h kateri so se zatekli?
38 Kje so tisti, ki so jedli tolščo njihovih žrtev,
pili vino njihovih pitnih daritev?
Naj vstanejo, da vam pomorejo,
naj bodo zavetje med vami.
39 Poglejte zdaj, da sem jaz, le jaz,
in ni boga poleg mene;
jaz usmrčujem in oživljam,
zadajam rane in ozdravljam,
in nihče se ne more rešiti iz moje roke.
40 Dà, proti nebu bom vzdignil roko
in rekel: Kakor jaz živim na veke!
41 Ko nabrusim blisk svojega meča
in moja roka seže po sodbi,
tedaj obrnem maščevanje na svoje zatiralce
in povrnem tem, ki me sovražijo.
42 S krvjo upijanim svoje puščice
in moj meč bo jedel meso:
s krvjo pobitih in ujetih,
z dolgolasimi glavami sovražnika.‹
43 Slavite, narodi, njegovo ljudstvo!
Zakaj on maščuje kri svojih služabnikov
in z maščevanjem povrača svojim zatiralcem
in očisti svojo zemljo, svoje ljudstvo.« Vrstica ima v Q in gr. daljšo obliko (v oklepaju je besedilo, ki manjka v Q): Nebesa, veselite se z njim! / Vsi Božji sinovi naj se mu klanjajo. / (Narodi, veselite se z njegovim ljudstvom / in vsi Božji angeli naj bodo močni zanj. / ) Kajti maščevana je kri njegovih sinov; / maščeval se bo in dal, da njegovo maščevanje pade na njegove sovražnike. / Povrnil bo tistim, ki ga sovražijo; / Gospod bo očistil deželo svojega ljudstva.
44 Mojzes je torej prišel in ljudstvu v ušesa govoril vse besede te pesmi, on in Nunov sin Józue. Tako sam.; hebr. Hošéa; prim. 4 Mz 13,16.
45 Ko je Mojzes do konca izgovoril vse te besede vsemu Izraelu,
46 jim je rekel: »Vtisnite si v srce vse besede, s katerimi vas danes svarim, da boste zapovedovali svojim sinovom, naj vestno izpolnjujejo vse besede te postave!
47 Kajti to za vas ni prazna beseda, to je vaše življenje in po tej besedi boste podaljšali svoje dni v deželi, v katero greste čez Jordan, da jo vzamete v last.«
Mojzes sme pred smrtjo pogledati v Kánaan
48 In Gospod je tisti dan govoril Mojzesu in rekel:
49 »Pojdi na pogorje Abarím, na goro Nebo, ki je v moábski deželi nasproti Jerihi, in poglej kánaansko deželo, ki jo dajem v last Izraelovim sinovom!
50 Potem umri na gori, na katero pojdeš, in se pridruži svojim ljudem, kakor je umrl tvoj brat Aron na gori Hor in bil pridružen svojim ljudem;
51 ker sta mi bila nezvesta sredi Izraelovih sinov pri vodah Meríba Ime verjetno pomeni ‘prepir’. v Kadešu v puščavi Cin, ker me sredi Izraelovih sinov nista izpričala kot svetega.
52 Kajti videl boš pred seboj deželo, vanjo pa ne boš stopil, v deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom.«
Mojzes blagoslavlja Izraelove rodove
33
1 In to je blagoslov, s katerim je Mojzes, Božji mož, blagoslovil Izraelove sinove pred svojo smrtjo.
2 Rekel je:
»Gospod je prišel s Sinaja
in se jim Gr., sir., lat. nam. zasvetil s Seírja,
zažarel je z gore Parán.
Z njim so bili desettisoči svetih, Ali Prišel je k množicam v Kadešu.
na njegovi desnici njegova množica. Hebr. nejasno.
3 Resnično ljubiš ljudstva,
vsi njihovi sveti so v tvoji roki:
pri tvojih nogah so sedeli,
sprejemali so tvoje besede.
4 Postavo nam je zapovedal Mojzes,
jo dal v last Jakobovemu občestvu.
5 In vstal je kralj v Ješurúnu, Ime pomeni ‘iskreni, pravi’; vzdevek za Izrael.
ko so se zbrali poglavarji ljudstva
in z njimi Izraelovi rodovi.
6 Živi naj Ruben in naj ne umre,
njegovih mož pa naj bo majhno število!«
7 To velja za Juda; rekel je:
»Usliši, Gospod, Judov glas
in daj mu priti k njegovemu ljudstvu;
s svojimi rokami naj se bojuje zanj,
ti pa mu bodi pomoč proti zatiralcem!«
8 Za Levija je rekel:
»Tvoj ›tumím‹ in tvoj ›urím‹
pripadata možu, ki ti je zvest,
ki si ga preizkušal pri Masi,
s katerim si se prepiral pri vodah Meríba; Imeni Masa in Meríba spominjata na glagola ‘preizkušati’ in ‘prepirati se’.
9 ki je rekel o očetu in materi:
›Nisem ju videl,‹
ki ni poznal svojih bratov
in za svoje sinove ni vedel.
Zakaj izpolnjevali so tvojo besedo
in se držali tvoje zaveze.
10 Jakoba učijo tvojih odlokov
in Izraela tvoje postave;
pokladajo kadilo pred tvoje nosnice
in na tvoj oltar popolne daritve.
11 Blagoslôvi, Gospod, njegovo imetje
in delo njegovih rok naj ti ugaja!
Stri ledja njegovim nasprotnikom
in njegovim sovražnikom, da ne bodo več vstali.«
12 Za Benjamina je rekel:
»Ljubljenec Gospodov, varno prebiva,
ves dan je v njegovem zavetju,
med njegovimi rameni počiva.«
13 In za Jožefa je rekel:
»Blagoslovljena od Gospoda naj bo njegova dežela
z izbranimi darovi neba od zgoraj
in iz globine, ki leži spodaj;
14 z izbranimi sadovi sonca
in z izbranimi pridelki lune,
15 z najboljšim, kar dajejo starodavne gore,
in z izbranimi darovi večnih gričev
16 in z izbranimi sadovi zemlje in njene polnosti;
in milost tistega, ki biva v grmu, Tj. na Sinaju (Horebu).
naj pride na Jožefovo glavo
in na teme posvečenega med brati.
17 Prvemu njegovih bikov pripada čast,
njegovi rogovi so bivolski rogovi;
z njimi pobode ljudstva,
obenem vse konce zemlje.
In to so Efrájimovi desettisoči
in to so Manásejevi tisoči.«
18 In za Zábulona je rekel:
»Vesêli se, Zábulon, ob svojih izhodih,
in Isahár v svojih šotorih!
19 Ljudstva bosta klicala na goro,
tam bodo darovali prave daritve.
Zakaj sesala bosta obilnost morja
in zaklade, skrite v pesku.«
20 In za Gada je rekel:
»Blagoslovljen, ki razširjaš Gada!
Kakor levinja počiva
in trga ramo in teme.
21 Ogledal si je zase prvi kos,
ker tam se je hranil vojvodov delež;
in prišel je k poglavarjem ljudstva,
opravil pravičnost Gospodovo
in njegove odloke z Izraelom.«
22 In za Dana je rekel:
»Dan je levji mladič,
ki priskače iz Bašána.«
23 In za Neftálija je rekel:
»Neftáli je nasičen z milostjo
in poln Gospodovega blagoslova;
morje Tj. verjetno Genezareško jezero. in kraje na jugu ima v lasti.«
24 In za Aserja je rekel:
»Blagoslovljen naj bo Aser med sinovi,
naj bo ljubljenec svojih bratov,
naj v olje pomaka svojo nogo.
25 Železo in bron so tvoji zapahi,
in kakor tvoji dnevi naj traja tvoja moč. Tako gr.; hebr. nejasno.
26 Nihče ni kakor Bog Ješurúnov: Ime pomeni ‘iskreni, pravi’; vzdevek za Izrael.
po nebu se vozi tebi v pomoč
in nad oblaki v svojem veličastju.
27 Bog starodavni je pribežališče,
spodaj so vekovite roke; Ali Ponižuje starodavne bogove, / razbija vekovite sile; hebr. nejasno.
pregnal je sovražnika pred tabo
in rekel je: ›Pokončaj!‹
28 In Izrael prebiva na varnem,
sam zase je Jakobov izvir, Ali bivališče.
v deželi žita in vina,
in z njegovega neba kaplja rosa.
29 Blagor ti, Izrael! Kdo je kakor ti?
Ljudstvo, ki mu Gospod podarja zmago;
on je ščit, ki ti pomaga,
in meč, ki te povzdiguje.
Tvoji sovražniki se ti bodo prilizovali,
ti pa boš stopal po njihovih hrbtih.«
Mojzesova smrt
34
1 Mojzes je šel z Moábskih planjav na goro Nebo, na vrh Pisge, ki je nasproti Jerihi. In Gospod mu je pokazal vso deželo: Gileád do Dana,
2 ves Neftáli, Efrájimovo in Manásejevo deželo, vso Judovo deželo do Zahodnega morja,
3 Negeb in jordansko pokrajino, dolino palmovega mesta Jerihe do Coarja.
4 In Gospod mu je rekel: »To je dežela, za katero sem prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, ko sem rekel: ›Tvojemu zarodu jo dam.‹ Dal sem ti, da jo na svoje oči vidiš, vanjo pa ne pojdeš.«
5 In tam v moábski deželi je Mojzes, služabnik Gospodov, po Gospodovem ukazu umrl.
6 Pokopal ga je Nekateri sam. rkp., gr. Pokopali so ga. v dolini v moábski deželi nasproti Bet Peórju, za njegov grob pa do današnjega dne ni izvedel nihče.
7 Mojzes pa je imel, ko je umrl, sto dvajset let; oko mu ni otemnelo in moč ga ni zapustila.
8 Izraelovi sinovi so Mojzesa trideset dni objokovali na moábskih planjavah; potem so pretekli dnevi jokanja in žalovanja za njim.
9 Nunov sin Józue pa je bil napolnjen z duhom modrosti, kajti Mojzes je položil roke nanj. In Izraelovi sinovi so ga poslušali in delali, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.
10 In ni več vstal prerok v Izraelu, enak Mojzesu, ki ga je Gospod poznal iz obličja v obličje,
11 zaradi vseh znamenj in čudežev, za katere ga je Gospod poslal, da jih stori v egiptovski deželi pred faraonom, pred vsemi njegovimi služabniki in pred vso njegovo deželo,
12 kakor tudi zaradi vsega, kar je naredila njegova močna roka, in zaradi vseh strašnih reči, ki jih je Mojzes storil pred očmi vsega Izraela.
|
