20 Še sem govoril, molil in priznaval svoj greh in greh svojega ljudstva Izraela ter polagal pred Gospoda, svojega Boga, svojo prošnjo za sveto goro mojega Boga; 21 in ko sem še govoril v molitvi, je ob večerni daritvi mož Gabriel, ki sem ga na začetku gledal v videnju, naglo priletel k meni. 22 Dal mi je vedeti, da bo govoril z menoj. Rekel je: »Daniel, zdaj sem prišel, da te poučim v razsodnosti. 23 Ob začetku tvojih prošenj je izšla beseda in jaz sem prišel, da jo oznanim; kajti ljubljen si. Bodi zato pozoren na besedo in doumi videnje:

24 Sedemdeset tednov je odrejenih za tvoje ljudstvo in za mesto tvoje svetosti: da preneha pregreha, se zapečati greh in se zadosti za krivdo; da se vpelje večna pravičnost, se potrdita videnje in prerok in da se mazili Presveto. 25 Vedi torej in razumi: od tedaj, ko je izšla beseda, da se obnovi in pozida Jeruzalem, do maziljenca, glavarja, bo sedem tednov in dvainšestdeset tednov; obnovljena in pozidana bosta trg in obzidje, toda v hudih časih. 26 Po dvainšestdesetih tednih bo maziljenec pokončan in nič ne bo imel. Mesto in svetišče bo razdejalo glavarjevo ljudstvo, ki pride. Njegov konec bo v poplavi in do konca bo vojna, prevrat in opustošenja. 27 Z mnogimi utrdi zavezo za en teden, in na polovici tedna odpravi klavno in jedilno daritev; na krilu bo gnusoba opustošenja do konca, ko se bo izvršila obsodba nad pokončevalcem.«