|
5
1 Vsak véliki duhovnik je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga: da daruje daritve in žrtve za grehe.
2 Ker tudi njega obdaja slabost, more potrpeti z nevednimi in s tistimi, ki blodijo.
3 Zato mora kakor za ljudstvo tudi zase darovati daritve za grehe.
4 In nihče si te časti ne jemlje sam, ampak ga kliče Bog, kakor Arona.
5 Tako tudi Kristus ni sam sebe poveličal, da je postal véliki duhovnik, ampak ga je poveličal tisti, ki mu je rekel:
Ti si moj sin,
danes sem te rodil,
6 kakor pove tudi drugje:
Ti si duhovnik na veke
po Melkízedekovem redu.
7 On je v dneh svojega mesa  Tj. v času svojega zemeljskega življenja. daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti, in bil je uslišan zaradi spoštovanja do Boga.
8 Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti,
9 dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni, izvir Db. povzročitelj. večnega odrešenja,
10 ko ga je Bog razglasil za vélikega duhovnika po Melkízedekovem redu.
Svarilo pred odpadom
11 O tem bi lahko veliko govoril, pa bi težkó razložil, ker se vam ne ljubi poslušati.
12 Čeprav bi namreč morali biti po tem času že učitelji, ponovno potrebujete koga, da bi vas naučil začetne prvine Božjih izrekov. Postali ste potrebni mleka, ne močne hrane.
13 Kdor se namreč hrani z mlekom, nima izkušnje z besedo pravičnosti, saj je še otrok.
14 Močna hrana je za odrasle, Ali popolne. za take, ki imajo zaradi svoje trajne drže izurjena čutila, da razlikujejo med dobrim in zlim.
|
