Svetopisemska družba Slovenije
       
Biblija.net
Stara zaveza
1 Mojzes
2 Mojzes
3 Mojzes
4 Mojzes
5 Mojzes
Jozue
Sodniki
Ruta
1 Samuel
2 Samuel
1 Kralji
2 Kralji
1 Kroniška
2 Kroniška
Ezra
Nehemija
Estera
Job
Psalmi
Pregovori
Pridigar
Visoka pesem
Izaija
Jeremija
Žalostinke
Ezekiel
Daniel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija

Devterokanonične knjige

Tobit
Judita
Estera (grška)
1 Makabejci
2 Makabejci
Modrost
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Daniel (dodatki)

Nova zaveza

Matej
Marko
Luka
Janez
Apostolska dela
Rimljanom
1 Korinčanom
2 Korinčanom
Galačanom
Efežanom
Filipljanom
Kološanom
1 Tesaloničanom
2 Tesaloničanom
1 Timoteju
2 Timoteju
Titu
Filemonu
Hebrejcem
Jakob
1 Peter
2 Peter
1 Janez
2 Janez
3 Janez
Juda
Razodetje


Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  SSP  SSP-Op  SSP-Ref  ŽJ  JUB  EKU  CHR  WLF  JAP  DAL  TRB  CEV  GNB  WEB  ASV  KJV  DHH  RVR95  SEG  L45  RUS  HKS  RCB  VLC  VUL  GWH  SSPm Izbiraj med zbirkami za izbrani jezik   O prevodih Navodila
Jezik

Izaija 1,1-66,24

Izaija :1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66

Izaija
Prvi del
Gorje, uporni Izrael
1
Videnje Izaija, Amócovega sina, ki ga je prejel o Judu in o Jeruzalemu v dneh Uzíja, Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev.
Poslušajte, nebesa, prisluhni, zemlja,
kajti Gospod je govoril:
Otroke sem vzredil in povzdignil,
oni pa so se mi uprli.
Vol pozna svojega gospodarja
in osel jasli svojega lastnika,
Izrael ne pozna,
moje ljudstvo ne razume.

Gorje, pregrešni narod,
ljudstvo, obteženo s krivdo,
zarod hudodelcev,
izprijeni otroci!
Zapustili so Gospoda,
zavrgli so Svetega Izraelovega,
obrnili so mi hrbet.

Kam naj bi bili še udarjeni,
ko nadaljujete z odpadom?
Glava je vsa razbolela,
srce je vse oslabelo.
Od podplata na nogi do glave
ni nič zdravega na njem:
samo rana in podplutba
in gnojno vnetje.
Niso jih očistili ne obvezali
in ne namazali z oljem.

Vaša dežela je opustošena,
vaša mesta so požgana z ognjem.
Vašo zemljo žro pred vami tujci,
opustošena je kakor razdejanje tujcev.
Hči sionska je ostala
kakor senčnica v vinogradu,
kakor koliba v kumaričnem polju,
kakor mesto po obleganju.
Ko bi nam Gospod nad vojskami
ne prihranil ostanka,
bi postali že kakor Sódoma,
Gomóri bi bili podobni.
Pridite, pravdajmo se
10 Poslušajte Gospodovo besedo,
knezi sódomski,
prisluhni nauku našega Boga,
ljudstvo gomórsko!
11 Čemú mi bodo vaše številne klavne daritve,
govori Gospod.
Sit sem žgalnih daritev ovnov
in maščobe pitancev.
Krvi juncev, jagnjet in kozlov
ne maram.

12 Kadar se prihajate postavljat pred moje obličje,
kdo zahteva to iz vaše roke,
da teptajte moje dvore!
13 Nehajte mi prinašati ničeve daritve,
kadilo mi je gnusoba.
Nehajte z mlaji, s sobotami in sklicevanjem shodov,
ne prenesem zlagáne slovesnosti.
14 Vaše mlaje in vaša praznovanja
sovraži moja duša.
Postali so mi nadležni,
ne morem jih več prenašati.
15 Kadar iztegujete svoje roke,
si zakrivam oči pred vami.
Tudi če množite svoje molitve,
vas ne poslušam,
vaše roke so polne krvi.
16 Umijte se, očistite se!
Odstranite svoja hudobna dejanja
izpred mojih oči,
nehajte delati húdo.
17 Naučite se delati dobro,
skrbite za pravico.
Pomagajte zatiranemu,
zagovarjajte siroto,
branite vdovo.

18 Pridite, pravdajmo se,
govori Gospod:
Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
bodo beli kakor sneg,
če so rdeči kakor bagrenina,
bodo beli kakor volna.
19 Če me boste radi poslušali,
boste uživali dobrine dežele.
20 Če pa nočete in se upirate,
vas meč požre,
kajti Gospodova usta so govorila.
Tožba nad Jeruzalemom
21 Kako se je sprevrgla v vlačugo
zvesta prestolnica!
Db. mesto; mesto je v hebr. ž. spola.
Polna je bila pravice,
pravičnost je bivala v njej,
zdaj pa morilci.
22 Tvoje srebro se je sprevrglo v žlindro,
tvoje vino je zmešano z vodo.
23 Tvoji prvaki so uporniki
in pajdaši tatov.
Vsi ljubijo podkupnino
in zahtevajo povračila.
Nočejo braniti sirote
in pravda vdove ne pride do njih.

24 Zato govori Gospod, Bog nad vojskami, Močni Izraelov:
Gorje! Obračunal bom s svojimi nasprotniki,
maščeval se bom nad svojimi sovražniki.
25 Svojo roko bom obrnil proti tebi,
kot plavž bom izžgal tvojo žlindro
in izločil ves tvoj svinec.
26 Postavil ti bom spet sodnike kot v začetku
in svetovalce, kakor je bilo od kraja.
Potem boš spet dobila ime Prestolnica
Db. mesto; mesto je v hebr. ž. spola.
pravičnosti,
Zvesta trdnjava.

27 Hči sionska se bo rešila s pravico,
njeni spreobrnjenci s pravičnostjo.
28 Uporniki in grešniki pa bodo hkrati pokončani,
tisti, ki zapuščajo Gospoda, bodo pogubljeni.
29 Da, sram vas bo zaradi terebint,
ki jih ljubite,
sramovali se boste vrtov,
ki jih imate radi.
30 Kajti postali boste kakor terebinta,
ki ji listje vene,
kakor vrt, ki nima vode.
31 Mogočnež bo postal predivo
in njegovo delo iskra,
gorelo bo oboje skupaj
in nihče ne bo mogel pogasiti.
Mesijanski mir
(Mih 4,1–3)
2
Beseda, ki jo je prejel Izaija, Amócov sin, o Judu in Jeruzalemu.

Zgodilo se bo poslednje dni:
Gora hiše Gospodove
bo trdno stala kot najvišja med gorami,
vzdigovala se bo nad griči.
In vsi narodi bodo hiteli k njej,
številna ljudstva bodo prišla in rekla:
»Pridite, pojdimo na Gospodovo goro,
k hiši Jakobovega Boga.
Poučil nas bo o svojih potih
in hodili bomo po njegovih stezah.
Kajti s Siona bo prišla postava
in Gospodova beseda iz Jeruzalema.«
Razsojal bo med narodi,
dokazoval številnim ljudstvom.
Svoje meče bodo prekovali v lemeže
in svoje sulice v srpe.
Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu,
ne bodo se več učili vojskovanja.
Hiša Jakobova,
pridite, hodímo
v Gospodovi luči.
Gospodov dan bo strašen
Zavračaš namreč svoje ljudstvo,
hišo Jakobovo,
kajti polni so vedežev
Hebr. nejasno.
z Vzhoda
in čarovnikov kakor Filistejci,
pomešani so z otroki tujcev.
Njihova dežela je polna zlata in srebra,
njihovih zakladov ni konca.
Njihova dežela je polna konj,
njihovih bojnih voz ni konca.
Njihova dežela je polna malikov,
častijo delo svojih rok,
ki so ga naredili njihovi prsti.
A smrtnik bo klonil,
človek bo ponižan,
ne boš jim odpustil.
10 Zlezi v pečino,
skrij se v zemljo,
v strahu pred Gospodom
in pred njegovim vzvišenim veličastvom.
11 Prevzetne smrtnikove oči se bodo povesile,
človekova ošabnost bo klonila,
samo Gospod bo vzvišen
tisti dan.
12 Kajti dan Gospoda nad vojskami pride
nad vse ošabne in visoke
in nad vse mogočne, da bodo ponižani,
13 nad vse libanonske cedre,
visoke in mogočne,
in nad vse bašánske hraste,
14 nad vse visoke gore
in nad vse vzvišene griče,
15 nad vse visoke stolpe
in nad vsa utrjena obzidja,
16 nad vse taršíške ladje
in nad vsa zaželena pristanišča.
Hebr. nejasno.
17 Smrtnikova prevzetnost bo klonila,
človekova ošabnost bo ponižana,
samo Gospod bo vzvišen tisti dan.
18 Maliki bodo popolnoma izginili:
19 ljudje bodo šli v skalnate votline
in v zemeljske jame,
v strahu pred Gospodom
in pred njegovim vzvišenim veličastvom,
ko se bo vzdignil, da prestraši zemljo.
20 Tisti dan bodo ljudje vrgli
krtom in netopirjem
svoje srebrne in zlate malike,
ki so si jih naredili, da bi jih molili,
21 in bodo šli v gorske votline
in v skalne razpoke,
v strahu pred Gospodom
in pred njegovim vzvišenim veličastvom,
ko se bo vzdignil, da prestraši zemljo.
22 Obrnite se proč od človeka,
saj je kakor dih v njegovem nosu,
tako malo je vreden.
Brezvladje v Jeruzalemu
3
Glej, Gospod, Bog nad vojskami,
bo odvzel Jeruzalemu in Judu
podporo in palico,
vso podporo kruha
in vso podporo vode:
Ali oskrbnika in oskrbo; / vse, ki skrbijo za kruh, / in vse, ki skrbijo za vodo.
vojaka in bojevnika,
sodnika in preroka,
vedeža in starešina,
petdesetnika
in veljaka,
svetovalca in izurjenega obrtnika
in pazljivega zagovarjalca.
Postavil jim bom dečke za prvake,
vladajo naj jim razvajenci.
Ljudje bodo zatirali drug drugega,
vsak svojega bližnjega,
deček bo predrzen do starega,
potepuh do spoštovanega.

Potem bo kdo silil brata
v hiši svojega očeta:
»Obleko imaš,
bodi naš poglavar,
in ta podrtija
naj bo v tvojih rokah.«
Ta pa bo tisti dan vzkliknil in rekel:
»Nisem zdravnik,
v moji hiši ni ne kruha ne obleke,
ne postavljajte me
za poglavarja ljudstvu.«
Kajti Jeruzalem se ruši,
Juda se podira,
ker so njihovi jeziki in dejanja proti Gospodu,
da žalijo oči njegovega veličastva.

Izraz njihovih obrazov priča proti njim,
svoj greh oznanjajo kakor Sódoma,
gorja niso prikrili svojim dušam,
nakopali so si húdo.
10 Povejte pravičnim, da jim bo dobro,
ker bodo uživali sadove svojih del.
11 Gorje krivičniku, godilo se mu bo hudo,
ker se mu bo vračalo po delih njegovih rok.
12 Izsiljevalci odirajo moje ljudstvo,
vladajo mu ženske.
Ljudstvo moje, tvoji vodniki so zapeljivci,
razdrli so pot tvojih stezá.

13 Gospod se je vzdignil, da razsodi,
stoji, da sodi ljudstva.
Gr., sir. svoje ljudstvo.
14 Gospod prihaja k sodbi
s starešinami svojega ljudstva in z njegovimi prvaki.
Vi ste izropali vinograd,
v vaših hišah je ubožcu ukradeno blago.
15 Zakaj teptate moje ljudstvo
in bijete v obraz uboge, govori Gospod, Bog nad vojskami.
Bog grozi prevzetnicam
16 Gospod je rekel:
Ker so prevzetne hčere sionske,
hodijo z iztegnjenim vratom
in mežikajo z očmi,
hodijo stopicaje in poskočno
in zvončkljajo s sponkami na nogah,
17 bo Gospod ogolil
teme hčerá sionskih,
Gospod bo razgalil njihovo lepoto.

18 Tisti dan bo Gospod odvzel okrasje: ogležnjice, sončke in lunice, 19 uhane, zapestnice in tančice, 20 rutice, verižice, pasove, dišavnice in obeske, 21 prstane in nosne obročke, 22 praznične obleke in ogrinjala, ovratnice in torbice, 23 zrcala, pentljice, turbane in pajčolane.
24 Namesto balzama bo smrad,
namesto pasu vrv,
namesto kodrov bo ostrižena glava,
namesto prazničnih oblek raševina,
pečat sramote
Tako Q; manjka v MT.
namesto lepote.
Prestolnica bo polna vdov
25 Tvoji možje bodo padli pod mečem,
tvoji mladeniči v boju.
26 Njena vrata bodo stokala in žalovala,
zapuščena bo sedela na tleh.
4
Tisti dan se bo sedem žená oklenilo enega moža in reklo:
»Svoj kruh bomo jedle
in s svojo obleko se bomo oblačile,
samo tvoje ime naj nosimo,
odvzemi nam sramoto!«
Ostanek se bo rešil
Tisti dan bo Gospodova mladika v okras in slavo, sad dežele pa v ponos in slavo Izraelovim ubežnikom. Kdor bo ostal na Sionu, kdor bo preživel v Jeruzalemu, se bo imenoval sveti, vsi, ki so zapisani za življenje v Jeruzalemu. Ko bo Gospod izmil umazanijo hčerá sionskih in izpral prelito kri Jeruzalema iz njegove srede, z duhom pravice in z duhom očiščenja, bo ustvarjal Gospod nad vsemi bivališči gore Sion in nad njenimi trgi podnevi oblak, ponoči pa dim in žar plamenečega ognja, kajti baldahin stoji nad vsako slavo. Čez dan bo dajal senco pred vročino, zaklon in zavetje pred viharjem in dežjem.
Pesem o vinogradu
5
Zapel bom o svojem ljubem,
pesem svojega ljubega o njegovem vinogradu.
Moj ljubi je imel vinograd
na rodovitnem griču.
Prekopal ga je, ga otrebil
in zasadil z žlahtno trto.
Sredi njega je sezidal stolp
in v njem izdolbel tudi stiskalnico.
Upal je, da bo dajal grozdje,
pa je dal viníčje.

Zdaj pa, jeruzalemski prebivalci
in Judovi možje,
razsodíte med menoj
in mojim vinogradom.
Kaj sem mogel še storiti svojemu vinogradu,
pa mu nisem storil?
Zakaj sem upal, da bo dajal grozdje,
pa je dal viníčje?

Zdaj vam bom povedal,
kaj bom storil svojemu vinogradu:
odstranil mu bom ograjo,
da bo izropan,
podrl mu bom obzidje,
da bo poteptan.
Spremenil ga bom v pustinjo,
ne bo obrezovan ne okopavan,
poganjala bosta trnje in osat
in prepovedal bom oblakom,
da bi dež rosili nanj.

Kajti hiša Izraelova
je vinograd Gospoda nad vojskami,
Judovi možje
so nasad njegovega veselja.
Upal je, da bo pravica,
pa glej, zatiranje,
da bo pravičnost,
pa glej, vpitje.
Šest preroških groženj
Gorje njim, ki dodajajo hišo hiši,
priključujejo njivo njivi,
dokler ne zmanjka prostora
in ste edini,
ki prebivate sredi dežele.
Gospod nad vojskami je naznanil mojim ušesom:
Prisegam: številne hiše bodo opustošene,
velike so in lepe, a bodo brez prebivalcev.
10 Kajti vinograd desetih oralov
Db. jarmov.
bo dajal en čebèr,
posev enega tovora
bo dajal en škaf.

11 Gorje njim, ki vstajajo zgodaj zjutraj
in iščejo opojno pijačo,
ki se zadržujejo pozno v noč
in jih ogreva vino.
12 Citre in harfa, boben in piščal
in vino so pri njihovem popivanju,
ne opazijo pa Gospodovega dela,
ne vidijo, kaj delajo njegove roke.
13 Zato pojde moje ljudstvo v izgnanstvo,
ker nima spoznanja.
Njegovo slavo bo usmrtila lakota,
njegovo ljudstvo bo umorila žeja.

14 Zato bo podzemlje odprlo svoje žrelo,
čezmerno bo razprlo svoja usta,
in zdrknili bodo vanj njegovi odličniki in ljudstvo,
njegovo bučanje in vriskanje.
15 Smrtnik bo klonil, človek bo ponižan,
oči prevzetnikov se bodo povesile.
16 Gospod nad vojskami bo vzvišen pri sodbi,
sveti Bog se bo izkazal svetega s pravičnostjo.
17 Jagnjeta se bodo pasla kot na svojem pašniku,
tujci bodo uživali opustošenje bogatašev.

18 Gorje njim, ki krivdo vlačijo za sabo z vrvmi goljufije,
pregreho kakor voz na konopcih.
19 In pravijo: Naj pohiti,
naj pospeši svoje delovanje,
da ga vidimo,
naj se približa in naj nastopi sklep Svetega Izraelovega,
da ga spoznamo!
20 Gorje njim, ki hudemu pravijo dobro,
dobremu pa húdo,
ki temo delajo za luč,
luč pa za temo,
ki grenko delajo za sladko,
sladko pa za grenko.
21 Gorje njim, ki so modri v lastnih očeh,
ki imajo sebe za razumne.
22 Gorje njim, ki so hrabri, kadar se napajajo z vinom,
pogumni, kadar mešajo opojno pijačo,
23 ki oproščajo krivičnega zaradi podkupnine
in kratijo pravico pravičnemu.

24 Zato bo, kakor če ognjeni jezik požre strnje
in se vročina plamena izgubi:
njihova korenina bo postala kakor trhlenina
in njihov cvet bo odletel kakor prah,
ker zametujejo postavo Gospoda nad vojskami
in prezirajo besedo Svetega Izraelovega.
25 Zato se vnema Gospodova jeza proti njegovemu ljudstvu,
izteguje nadenj svojo roko in ga udarja.
Gore se tresejo
in njihova trupla so kakor smeti sredi ulic.
Pri vsem tem se njegova jeza ne poleže,
njegova roka je še iztegnjena.
Bog grozi z Asirci
26 Vzdignil bo bojno zastavo za narod
Db. narode.
iz daljave,
mu požvižgal do konca dežele,
in glej, pohitel bo in hitro prišel.
27 Nobeden ni utrujen in ne omahuje,
nobeden ni dremoten ne zaspan.
Nobenemu se ne odpne pas okrog ledij,
nobenemu se ne strga jermen pri obuvalu.
28 Njegove puščice so ostre,
vsi njegovi loki so napeti.
Kopita njegovih konj so kakor kremen,
njegova kolesa so kakor vihar.
29 Rjove kakor levinja,
kakor rjovejo leviči.
Zbesni in zgrabi plen,
pobegne in ni rešitelja.
30 Tisti dan bo besnel nad Judom,
kakor besni morje.
Kdor bo pogledal po deželi,
bo videl tesnobno temo,
svetloba se bo stemnila v mrak.
Bog pokliče Izaija za preroka
6
V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda, ki je sedèl visoko na vzvišenem prestolu in njegova vlečka je napolnjevala svetišče. Nad njim so stali serafi in vsak je imel po šest peruti: z dvema si je zakrival obraz, z dvema si je zakrival noge in z dvema je letel. Drug drugemu so vzklikali in govorili:
»Svet, svet, svet je Gospod nad vojskami,
vsa zemlja je polna njegovega veličastva!«
Podboji vrat so se stresali od glasu vzklikajočih in svetišče je bilo polno dima. Tedaj sem rekel: »Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami, prebivam sredi ljudstva z nečistimi ustnicami in so moje oči videle kralja, Gospoda nad vojskami!«
Tedaj je priletel k meni eden izmed serafov in v svoji roki držal žerjavico, ki jo je bil s kleščami vzel z oltarja. Dotaknil se je mojih ustnic in rekel: »Glej, tole se je dotaknilo tvojih ustnic, tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen.« Nato sem slišal glas Gospoda: »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?« Rekel sem: »Tukaj sem, pošlji mene!« Rekel je: »Pojdi in reci temu ljudstvu:
Poslušajte, poslušajte, a ne razumevajte,
glejte, glejte, a ne spoznavajte!
10 Otôpi srce temu ljudstvu,
otéži mu ušesa,
zatisni mu oči:
da ne bo videlo s svojimi očmi,
ne slišalo s svojimi ušesi,
da njegovo srce ne bo razumelo,
da se ne bo spreobrnilo in ne bo ozdravelo!«
11 Rekel sem: »Doklej, Gospod?« Rekel je:
»Dokler ne bodo mesta opustošena
in brez prebivalcev,
hiše brez ljudi
in dežela opustošena puščava,
12 dokler Gospod ne požene ljudi v daljavo
in ne bo v deželi velika zapuščenost.
13 Med njimi pa je desetina,
ki se bo spreobrnila in bo izvzeta;
Db. in bo za izvzetje.
kakor od terebinte in od hrasta,
ko ju podró,
ostane korenina,
bo njena korenina sveto seme.«
Izaija opominja kralja Aháza
7
V dnevih Aháza, Jotámovega sina, Uzíjevega vnuka, Judovega kralja, se je odpravil Recín, arámski kralj, s Pékahom, Remaljájevim sinom, Izraelovim kraljem, proti Jeruzalemu v boj proti njemu, a se ni mogel bojevati proti njemu. Sporočili so Davidovi hiši in rekli: »Arám tabori v Efrájimu!« Njihovo srce in srce njihovega ljudstva je vztrepetalo, kakor trepeta drevje v gozdu pred vetrom.
Gospod pa je rekel Izaiju: »Pojdi Aházu naproti, ti in tvoj sin Šeár Jašúb,
Ime pomeni ‘ostanek se bo vrnil’.
na konec vodovoda h gornjemu zbiralniku, ob cesti k Belivčevemu zemljišču. Reci mu: ›Varuj se in ostani miren, ne boj se! Tvoje srce naj se ne plaši teh dveh koncev kadečih se ogorkov razvnete Recínove jeze, to je Aráma in Remaljájevega sina. Ker je Arám z Efrájimom in Remaljájevim sinom naredil hudoben naklep zoper tebe in rekel: Pojdimo nad Juda, prestrašimo ga in si ga podvrzimo ter postavimo v njem Tabeálovega sina za kralja, tako govori Gospod Bog:
To ne bo uspelo
in se ne bo zgodilo,
kajti glava Aráma je Damask
in glava Damaska je Recín.
(Še petinšestdeset let in Efrájim bo razbit, prenehal bo biti ljudstvo.)
Ali Efrájim pa se bo bal ljudi še petinšestdeset let.
Glava Efrájima je Samarija
in glava Samarije je Remaljájev sin.
Če ne boste verovali,
ne boste obstali.‹«
Bog očiščuje in ohranja Davidovo hišo
10 Gospod je še govoril Aházu in rekel: 11 »Izprosi si znamenje od Gospoda, svojega Boga, v globini podzemlja ali v višavi zgoraj!« 12 Aház pa je rekel: »Ne bom prosil ne preizkušal Gospoda13 Nato je rekel Izaija: »Poslušajte vendar, Davidova hiša: vam je premalo, da utrujate ljudi, ko utrujate še mojega Boga? 14 Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka
Gr., lat. devica.
bo spočela
Ali je spočela.
in rodila sina in mu dala ime
Ali dal mu boš ime; lat. dali mu boste ime.
Emanuel.
Tj. ‘z nami je Bog’.
15 Skuto
Ali Maslo ali Smetano; podobno v v. 22.
in med bo jedel, da bo znal zavračati húdo in izbirati dobro. 16 Kajti preden bo znal deček zavračati húdo in izbirati dobro, bo opustošena dežela, ki te je groza dveh njenih kraljev. 17 Gospod bo privedel nadte, nad tvoje ljudstvo in nad hišo tvojega očeta dneve, kakršni niso prišli, odkar je Efrájim odpadel od Juda – asirskega kralja.«
18 Tisti dan bo Gospod požvižgal muhi, ki je na koncu Nila v Egiptu, in čebeli, ki je v asirski deželi. 19 Vse bodo prišle in sedle po hudourniških strugah in po skalnih razpokah, po vseh goščavah in po vseh napajališčih.
20 Tisti dan bo Gospod obril z britvijo, najeto onstran Evfrata, z asirskim kraljem, glavo in dlako med nogami, tudi brado bo postrigel.
21 Tisti dan bo vsak redil le telico in dve ovci. 22 Ker bo glavno pridobivanje mleka, bo jedel skuto, da, skuto in med bo jedel vsak, kdor bo ostal v deželi.
23 Tisti dan bo vsaka površina, kjer je tisoč trt, vrednih tisoč srebrnikov, zarasla z robidovjem in s trnjem. 24 S puščicami in z lokom bodo hodili tja, ker bo vsa dežela zarasla z robidovjem in s trnjem. 25 Na vse griče, ki jih okopavajo z motiko, pa ne bo prišel strah pred robidovjem in trnjem: krčilo jih bo govedo, teptala jih bo drobnica.
Damask in Samarija bosta padla
8
Gospod mi je rekel: »Vzemi si večjo ploščico in napiši nanjo s človeško pisavo: Mahér Šalál Haš Baz. – Hitro pleni, urno ropaj.« Vzel sem zanesljivi priči, duhovnika Urijája in Jeberehjájevega sina Zeharjája. Potem sem šel k prerokinji in ta je spočela in rodila sina. Tedaj mi je Gospod rekel: »Daj mu ime Mahér Šalál Haš Baz, kajti še preden bo deček znal klicati ›Moj oče‹ in ›Moja mati‹, bodo bogastvo Damaska in plen Samarije nesli pred asirskim kraljem.«
Samo prestolnica bo ostala
Gospod mi je še govoril in rekel: »Ker to ljudstvo zavrača
Ali zaničuje.
síloaške vode, ki tečejo mirno in veselo pred Recínom in Remaljájevim sinom, zato bo, glej, Gospod pripeljal nadnje silne in velike vode Evfrata: asirskega kralja in vso njegovo slavo. Vzdignil se bo iz vseh svojih strug in prestopil vse svoje bregove. Pridrl bo nad Juda, poplavljal bo in prestopal, narastel bo do grla. In njegove razpete peruti bodo polnile širino tvoje dežele, o Emanuel!

Združite se, narodi, in bodite poraženi,
prisluhnite, vse daljne dežele sveta:
opašite se in bodite poraženi,
opašite se in bodite poraženi!
10 Naredite
Db. Načrtajte.
načrt, uničen bo,
izgovorite
Db. ubesedite.
besedo, ne bo uspela,
kajti z nami je Bog.«
Bojte se samo Gospoda nad vojskami
11 Da, tako mi je rekel Gospod, ko me je držal za roko in me svaril, da ne bi hodil po poti tega ljudstva, in mi govoril: 12 »Ne imenujte zarota vsega, kar to ljudstvo imenuje zarota, in tega, česar se boji, se ne bojte in se ne plašite. 13 Gospoda nad vojskami imejte za svetega, on naj bo vaš strah, on naj bo vaš preplah. 14 On bo svetišče, kamen spotike in skala pohujšanja, za obe Izraelovi hiši, zanka in zadrga za prebivalce Jeruzalema. 15 Mnogi se bodo ob njem spotaknili in padli, se razbili, zapletli in ujeli.«
Izaijevo pričevanje
16 Zakleni pričevanje, zapečati postavo v srca mojih učencev. 17 Čakal bom Gospoda, ki zdaj zakriva svoj obraz pred Jakobovo hišo, in bom zaupal vanj. 18 Glejte, jaz in otroci, ki mi jih je dal Gospod, smo za znamenje in prerokbo v Izraelu, od Gospoda nad vojskami, ki prebiva na gori Sion. 19 Kajti pravili vam bodo: »Vprašajte rotilce duhov in vedeže, ki grulijo in mrmrajo. Mar ljudstvo ne sprašuje svojih bogov,
Ali svojega Boga.
mrtvih za žive?« 20 Proti postavi in pričevanju bodo govorili, kakor je ta beseda, ki ne oznanja jutranje zarje. 21 Klatil se bo okrog
Db. Prestopal bo.
pobit in lačen, ker bo lačen, se bo jezil, preklinjal bo svojega kralja in Boga in se obračal navzgor. 22 Gledal bo po zemlji, in glej, tam bo stiska in tema, ki ji ne more uiti, nadloga in megla, ki je ne more pregnati,
Po drugačnem štetju 9,1.23 
ker noče prihiteti k tistemu, ki ga potiska vanjo.
Ali toda (dežela), ki je sedaj v stiski, ne bo ostala v temi; hebr. nejasno.
Prihaja knez miru
V preteklih časih je ponižal Zábulonovo deželo in Neftálijevo deželo, v prihodnjih časih pa bo povzdignil pot ob morju, Transjordanijo, pogansko Galilejo.
9
Po drugačnem štetju 9,2.
Ljudstvo, ki je hodilo v temi,
je zagledalo veliko luč,
nad prebivalci v deželi smrtne sence
je zasvetila luč.
Zbudil si silno radost,
naredil si veliko veselje.
Veselijo se pred teboj,
kakor se veselijo ob žetvi,
kakor se radujejo, ko delijo plen.
Kajti jarem njegovega bremena
in palico na njegovem hrbtu,
šibo njegovega priganjača
si zlomil kot na dan Midjáncev.
Kajti vsak vojaški škorenj, ki hrupno koraka,
in ogrinjalo, ki je prepojeno s krvjo,
bo sežgano, bo hrana za ogenj.
Kajti dete nam je rojeno,
sin nam je dan.
Oblast je na njegovih ramah,
imenuje se:
Čudoviti svetovalec,
Ali Čudoviti, Svetovalec ali Tisti, ki snuje čudovite reči.
Močni Bog,
Ali Močni, Bog.
Večni Oče,
Ali Oče večnosti.
Knez miru.
Oblast se bo širila
in miru ne bo konca
na Davidovem prestolu in v njegovem kraljestvu.
Vzpostavil ga bo in utrdil
s pravico in pravičnostjo
od zdaj in na veke.
Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to naredila.
Bog grozi Izraelu
Gospod je poslal besedo zoper Jakoba,
padla je v Izrael.
Spoznalo jo bo vse ljudstvo,
Efrájim in prebivalci Samarije,
ki v napuhu in s prevzetnim srcem pravijo:
»Opeka je razpadla,
zidali bomo s klesanimi kamni,
sikomóre so posekane,
nadomestili jih bomo s cedrami.«
10 Toda Gospod vzdiguje zoper nje Recínove nasprotnike
Ali njihove nasprotnike; hebr. nejasno.
in spodbada njihove sovražnike,
11 Aráma z vzhoda in Filistejce od zahoda,
da žro Izraela na vsa usta.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.

12 Ljudstvo pa se ne spreobrne k njemu, ki ga tepe,
ne išče Gospoda nad vojskami.
13 Zato Gospod odseka Izraelu glavo in rep,
krošnjo in ločje v enem dnevu.
14 Stari in ugledni je glava,
prerok, ki uči laži, je rep.
15 Vodniki tega ljudstva so zapeljivci
in tisti, ki jih vodijo, so pogubljeni.
16 Zato se Gospod ne veseli njegovih mladeničev
in nima usmiljenja z njegovimi sirotami in vdovami,
ker so vsi skrunilci in hudodelci
in vsaka usta bedasto govorijo.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.

17 Da, krivičnost gori kakor ogenj,
použiva robidovje in trnje,
požiga drevesa gostega gozda,
da se vrtinči v dimnih stebrih.
18 Srd Gospoda nad vojskami
požiga deželo
in ljudstvo je kakor hrana za ogenj,
drug drugemu ne prizanašajo.
19 Žro na desni, vendar so lačni,
jedo na levi, vendar niso siti,
jedo meso lastnega lakta:
20 Manáse Efrájima, Efrájim Manáseja,
oba skupaj sta proti Judu.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.

10
Gorje njim, ki izdajajo krivične odloke
in pišejo okrutne sodbe,
da zavračajo pritožbe revnih
in jemljejo pravico stiskanim med mojim ljudstvom,
da so vdove njihov plen
in ropajo sirote.
Kaj boste naredili na dan obiskanja,
Tj. kaznovanja.
pred viharjem, ki bo prišel iz daljave?
H komu boste tekli po pomoč,
kje boste pustili svoje bogastvo?
Kdor se ne bo upogibal med ujetimi,
bo padel med pobitimi.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.
Gospod grozi Asircem
Gorje Asircu! Šiba moje jeze,
palica mojega srda je v njegovi roki.
Pošljem ga nad skrunilni narod,
nad ljudstvo, ki se nanj srdim, in mu ukažem,
naj ga pleni in opleni, naj ga ropa in izropa,
naj ga potepta kakor blato na cesti.
On pa si tega ne predstavlja tako,
njegovo srce ne misli tako,
temveč namerava uničiti
in iztrebiti nemalo narodov.
Rekel je namreč:
»Mar niso moji prvaki obenem tudi kralji?
Mar ni kakor Kárkemiš tudi Kalne,
mar ni kakor Arpád tudi Hamát,
mar ni kakor Damask tudi Samarija?
10 Kakor je moja roka osvojila kraljestva malikov,
katerih podobe so bile močnejše, kot so jeruzalemske in samarijske,
11 mar ne bom, kakor sem storil Samariji in njenim malikom,
storil tako tudi Jeruzalemu in njegovim podobam?«

12 Ko bo Gospod dokončal vse svoje delo na gori Sion in v Jeruzalemu, bo obračunal s sadovi iz prevzetnega srca asirskega kralja in s slavo v njegovih ošabnih očeh. 13 Rekel je namreč:
»S svojo močno roko sem delal
in s svojo modrostjo, ker sem razumen.
Odstranil sem meje med ljudstvi,
oropal sem njihove zakladnice
in kot junak odstavil prestolujoče.
14 Moja roka je pograbila
bogastva ljudstev kakor gnezdo,
kakor kdo pobere zapuščena jajca,
tako sem jaz pobral vso zemljo.
Ni ga bilo, ki bi bil zganil s perutjo,
odprl kljun ali začivkal.«

15 Mar se baha sekira pred njim, ki z njo seka?
Mar se postavlja žaga pred njim, ki jo vleče?
Kakor da bi šiba vihtela njega, ki jo vzdiguje,
kakor da bi palica vzdigovala njega, ki ni les.
16 Zato bo Gospod, Bog nad vojskami,
poslal med njegove debeluhe sušico
Ali kugo.
in pod njegovo slavo bo zagorel požar,
kakor zagori ogenj.
Samo ostanek se bo rešil
17 Izraelova luč bo postala ogenj,
njegov Sveti bo plamen,
ki bo požgal in použil njegovo trnje
in njegovo robidovje v enem dnevu.
18 Slavo njegovega gozda in njegovega sadovnjaka
bo uničil od duše do mesa:
bo kakor bolehavec, ki hira.
19 Ostanek dreves od njegovega gozda bo majhen,
otrok jih bo lahko zapisal.

20 Tisti dan se Izraelov ostanek, ubežnik Jakobove hiše, ne bo več opiral nanj, ki ga je tepel, temveč se bo zvesto opiral na Gospoda, Svetega Izraelovega. 21 Ostanek, ostanek Jakobov se bo spreobrnil k močnemu Bogu. 22 Čeprav bi bilo tvojega ljudstva, o Izrael, kakor je peska ob morju, se bo spreobrnil le njegov ostanek. Sklenjeno je pokončanje, ki razliva pravičnost. 23 Kajti pokončanje, ki je sklenjeno, bo izvršil Gospod, Bog nad vojskami, po vsej deželi.
Ali po vsej zemlji.
Bog bo kaznoval Asirce
24 Zato tako govori Gospod, Bog nad vojskami: »Ne boj se, moje ljudstvo, ki prebivaš na Sionu, Asirca, ki te tepe s šibo in vzdiguje nadte svojo palico kakor Egipčani. 25 Kajti le še malo časa, pa bo srd prenehal in moja jeza bo njemu v pogubo. 26 Gospod nad vojskami bo zavihtel bič nad njim, kakor je potolkel Midjánce pri Orébovi skali in kakor je vzdignil svojo palico nad morje proti Egipčanom. 27 Tisti dan bo vzel njegovo breme s tvojega hrbta, njegov jarem s tvojega tilnika, jarem bo uničen zaradi maziljenja.«
Db. olja.
Bliskovit pohod Asircev
28 Pride nad Ajo,
gre skozi Migrón,
v Mihmásu pusti svoj pratež.
29 Prekoračijo prelaz:
»V Gebi prenočimo!«
Ramá trepeta,
Savlova Gíbea beži.
30 Povzdigni svoj glas, hči galímska!
Prisluhni, Láješa,
odgovori, Anatót!
31 Madména beži,
prebivalci Gebíma, razkropite se!
32 Še danes bo stal v Nobu
in žugal z roko
proti gori hčere sionske,
proti jeruzalemskemu griču.
Bog jih zaustavi
33 Pa glej, Gospod, Bog nad vojskami,
bo z grozno močjo oklestil krošnjo,
visoki bodo posekani,
vzvišeni bodo podrti.
34 Drevesa gostega gozda bodo padla pod sekiro,
Libanon se bo prevrnil v svojem veličastvu.
Db. po Veličastnem.
Mesija bo Davidov sin
11
Mladika požene iz Jesejeve korenike,
poganjek obrodi iz njegove korenine.
Na njem bo počival Gospodov duh:
duh modrosti in razumnosti,
duh svéta in moči,
duh spoznanja in strahu Gospodovega.
Navdihoval ga bo s strahom Gospodovim,
da ne bo sodil po videzu svojih oči,
ne odločal po sluhu svojih ušes.
Pravično bo sodil siromake,
pošteno bo branil stiskane v deželi.
Udarjal bo deželo s šibo svojih ust,
z dihom svojih ustnic bo pokončeval krivičnika.
Pravičnost bo pas njegovih ledij,
zvestoba bo pas njegovih kolkov.
Kraljestvo miru
Volk bo prebival z jagnjetom
in panter bo ležal s kozličem.
Teliček in levič se bosta skupaj redila,
majhen deček ju bo poganjal.
Krava in medvedka se bosta skupaj pasli,
njuni mladiči bodo skupaj ležali
in lev bo jedel slamo kakor govedo.
Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo
in odstavljeni bo iztezal svojo roko
v modrasjo odprtino.
Ne bodo škodovali ne uničevali
na vsej moji sveti gori,
kajti dežela bo polna Gospodovega spoznanja,
kakor vode pokrivajo morsko globino.
Izgnanci se bodo vrnili
10 Tisti dan bo Jesejeva korenina stala kot znamenje za ljudstva, njo bodo iskali narodi in njeno bivališče
Db. počivališče.
bo slavno.
11 Tisti dan bo Gospod spet iztegnil svojo roko, da odkupi ostanek svojega ljudstva, ki bo ostal v Asiriji in Egiptu, v Patrósu, Etiopiji
Ali Nubiji; db. Kušu.
in Elámu, v Šinárju, Hamátu in na morskih obrežjih.
12 Vzdignil bo znamenje za narode
in zbral Izraelove pregnance,
združil bo Judove razkropljence
od štirih koncev zemlje.
13 Prenehala bo Efrájimova ljubosumnost
in Judovi sovražniki bodo uničeni,
Efrájim ne bo več ljubosumen na Juda
in Juda ne bo več sovražil Efrájima.
14 Skupaj bosta poletela proti morju na ramena Filistejcem,
skupaj bosta oplenila sinove Vzhoda,
iztegnila bosta svoji roki nad Edóm in Moáb,
sinovi Amóna jima bodo pokorni.
15 Gospod bo osušil egiptovski morski zaliv,
zamahnil bo s svojo roko nad Evfratom,
z žarom svojega diha ga bo razcepil na sedem rokavov,
da ga bodo lahko prekoračili v sandalah.
16 Pot za ostanek njegovega ljudstva,
ki ga bo odpustil Asirec,
bo takšna, kakor je bila Izraelova,
ko je odšel iz egiptovske dežele.
Zahvalna pesem
12
Tisti dan boš rekel:
Zahvaljujem se ti, Gospod,
ker si se jezil name,
a se je tvoja jeza pomirila
in si me potolažil.

Glej, Bog je moja rešitev,
zaupam in se ne bojim,
kajti moja moč in moja pesem je Gospod Bog,
bil je moja rešitev.

Z veseljem boste zajemali vodo iz studencev odrešenja. Tisti dan boste rekli:
Zahvaljujte se Gospodu,
kličite njegovo ime,
oznanjajte med narodi njegova dela,
razglašajte, da je vzvišeno njegovo ime.

Pojte Gospodu, ker je storil velika dela,
naj bodo znana po vsej zemlji.
Zaukaj in zavriskaj, ki prebivaš na Sionu,
ker je velik v tvoji sredi Sveti Izraelov.
Grožnja Babilonu
13
Izrek
Db. Breme.
o Babilonu, ki ga je prejel Izaija, Amócov sin:

Na golem griču vzdignite znamenje,
glasno jim kličite,
mahajte z roko, da bodo vstopili
skozi vrata imenitnih.
Jaz sam sem ukazal svojim posvečenim,
sklical sem bojevnike za mojo jezo,
navdušene nad mojim veličastvom.

Glas hrumenja po gričih,
kakor številnega ljudstva!
Glas bučanja kraljestev,
zbranih narodov!
Gospod nad vojskami pregleduje
vojsko za boj.
Prihajajo iz daljne dežele,
s konca neba,
Gospod in orodje njegovega srda,
da pokonča vso deželo.

Tulite, kajti dan Gospodov je blizu,
prihaja kakor opustošenje od Mogočnega.
Zato bodo vse roke omahnile,
vsako človeško srce bo splahnelo.
Prestrašile jih bodo bolečine,
zgrabili jih bodo krči,
zvijali se bodo kakor porodnica,
osupli bodo drug pred drugim,
obrazi jim bodo goreli v vročici.
Glej, dan Gospodov prihaja,
poln je krutosti, togote in srdite jeze,
da deželo spremeni v puščavo
in iztrebi njene grešnike iz nje.
10 Kajti zvezde neba in njegova ozvezdja
ne bodo več dajala svoje svetlobe,
sonce bo otemnelo že ob svojem vzhodu
in luna ne bo več odsevala svoje svetlobe.
11 Kaznoval bom svet za njegovo hudobijo,
krivičnike za njihovo krivdo,
uničil bom napuh prevzetnih,
ponižal bom ošabnost nasilnih.
12 Storil bom, da bo smrtnik dražji od zlata,
človek dražji od ofírskega zlata.
13 Zato bom stresel nebo
in zemlja bo zgrmela s svojega mesta
zaradi togote Gospoda nad vojskami
na dan njegove srdite jeze.
14 Kakor splašena gazela
in kakor ovce, ki jih nihče ne zbira,
se bodo obrnili vsak k svojemu ljudstvu
in bežali vsak v svojo deželo.
15 Kdor bo ujet, bo preboden,
kdor bo zajet, bo padel pod mečem.
16 Njihovi otročiči bodo pobiti
pred njihovimi očmi,
njihove hiše bodo izropane,
njihove žene oskrunjene.
17 Glej, razdražil bom proti njim Medijce,
ki se ne menijo za srebro
in nimajo veselja nad zlatom.
18 Njihovi loki bodo pobijali dečke,
ne bodo se usmilili sadu materinega telesa,
njihovo oko ne bo prizanašalo otrokom.
19 Babilon, biser kraljestev,
ponosno slavo Kaldejcev,
bo Bog porušil
kakor Sódomo in Gomóro.
20 Nikoli več ne bo naseljen,
od rodu do rodu ne bo več obljuden,
beduin ne bo tam šotoril,
pastirji ne bodo tam počivali.
21 Tam bodo poležavale zveri,
njihove hiše bodo napolnile sove,
tam bodo prebivali noji,
tam bodo skakali kozjenogi.
Db. kosmatinci, tj. krajevni demoni.
22 Hijene bodo tulile v njihovih dvorih,
šakali v razkošnih gradovih.
Blizu je njegov čas, da pride,
njegovi dnevi se ne bodo zavlekli.
Izraelci se bodo vrnili
14
Gospod se bo usmilil Jakoba, ponovno bo izvolil Izraela in jih pripeljal v njihovo deželo. Pridružili se jim bodo tudi tujci in se bodo držali Jakobove hiše. Sprejemala jih bodo ljudstva in jih pripeljala v njihovo deželo. In Izraelova hiša si jih bo podredila v Gospodovi deželi za hlapce in dekle: podjarmili bodo svoje osvajalce, gospodovali bodo svojim zatiralcem.
Satira o babilonskem kralju
Ko ti potem Gospod nakloni počitek po tvoji muki, po tvojem trepetanju in po tvojem trdem suženjstvu, ki te je pritiskalo, tedaj zapoj to zbadljivko zoper babilonskega kralja in reci:
Kako je končal zatiralec,
končala predrznost!
Gospod je zlomil palico krivičnikov,
žezlo vladarjev,
ki je togotno udarjalo ljudstva,
udarjalo brez odnehanja,
v jezi podjarmljalo narode,
preganjalo brez postanka.
Vsa zemlja miruje in počiva,
zagnala je vrisk.
Zaradi tebe se veselijo celo ciprese,
libanonske cedre:
»Odkar si mrtev, ne pride nihče,
da bi nas posekal.«
Spodnje podzemlje vzdrhteva zaradi tebe,
pred srečanjem ob tvojem prihodu.
Zaradi tebe prebuja pokojne,
vse zemeljske veljake,
vzdiguje z njihovih prestolov
vse kralje narodov.
10 Vsi te nagovarjajo
in pravijo:
»Tudi ti si podlegel kakor mi,
postal si nam podoben.
11 V podzemlje se je pogreznilo tvoje veličastvo
in brnenje tvojih harf.
Pod seboj imaš postlano s črvi,
tvoja odeja so gliste.

12 Kako si padel z neba,
danica,
Lat. lucifer.
sin zore,
zgrmel na zemljo,
zmagovalec narodov.
13 Ti pa si rekel v svojem srcu:
›Povzpel se bom v nebo,
nad Božje zvezde
bom povzdignil svoj prestol.
Na gori zborovanja bom sedèl,
na skrajnem severu.
Ali na daljnem Cafónu.
14 Povzpel se bom nad višino oblakov,
meril se bom z Najvišjim.‹«
15 Pa si se pogreznil v podzemlje,
na dno jame.
16 Tisti, ki te vidijo, te pogledujejo
in te opazujejo:
»Mar je to mož, ki je pretresal zemljo
in rušil kraljestva,
17 spreminjal svet v puščavo
in podiral mesta,
ki svojim ujetnikom ni odpiral ječe?«
18 Vsi kralji narodov počivajo v slavi,
vsak v svoji grobnici.
19 Ti pa si vržen stran od svojega groba,
kakor ostuden izrodek,
pokrit si s pobitimi, z mečem prebodenimi,
ki se pogrezajo na kamnito dno jame,
kakor poteptano truplo.
20 Ne boš se jim pridružil s pogrebom,
ker si uničil svojo deželo,
pobil svoje ljudstvo.

Nikdar več ne bo omenjen
zarod hudodelcev.
21 Pripravite morišče za njegove otroke,
zaradi krivde njihovih očetov,
da ne bodo več vstali, dobili v last dežele
in napolnili sveta z mesti.

22 Vzdignil se bom proti njim, govori Gospod nad vojskami, in iztrebil Babilonu ime in ostanek, steblo in poganjek, govori Gospod nad vojskami. 23 Spremenil ga bom v prebivališče ježev in v močvirje, pometel ga bom z metlo uničenja, govori Gospod nad vojskami.
Asirija bo strta
24 Gospod nad vojskami je prisegel in rekel:
Kakor sem se namenil,
tako se bo zgodilo,
kakor sem sklenil,
tako se bo izpolnilo:
25 v svoji deželi bom zdrobil Asirca,
na svojih gorah ga bom poteptal,
odvzel jim bom njegov jarem,
njegovo breme jim bo padlo z ramen.
26 Tak je sklep, ki sem ga naredil
nad vso zemljo,
taka je roka, ki je iztegnjena
nad vse narode.
27 Kajti Gospod nad vojskami je sklenil,
in kdo bo to preprečil?
Njegova roka je iztegnjena,
in kdo jo bo zavrnil?
Grožnja Filistejcem
28 V letu, ko je umrl kralj Aház, je nastal tale izrek:
Db. breme.

29 Ne veseli se, vsa Filisteja,
da se je zlomila palica, ki te je tepla,
kajti iz kačje korenine bo pognal modras,
njegov sad pa bo leteči zmaj.
30 Prvorojenci siromakov se bodo pasli na mojem pašniku,
revni bodo mirno ležali,
tvojo koreniko pa bom usmrtil z lakoto,
pobila bo tudi tvoj ostanek.
31 Tulite, vrata, vpij, mesto,
obupuj, vsa Filisteja!
Kajti od severa prihaja dim,
nobeden se ne izmakne iz njegovih čet.

32 Kakšen naj bo odgovor poslancem poganov?
»Gospod je utemeljil Sion,
k njemu se zatekajo
ubožci njegovega ljudstva.«
Grožnja Moábu
15
Izrek
Db. Breme.
o Moábu:

Zares, v eni noči bo premagan,
Ar Moáb pokončan,
zares, v eni noči bo premagan,
Kir Moáb pokončan.
Vzpenjajo se v tempelj
Db. v hišo.
v Dibón,
da bi jokali na višinah,
nad Nebójem in nad Médebo
tuli Moáb.
Vse glave so ostrižene,
vse brade so obrite.
Po njihovih ulicah se opasujejo z raševnikom,
po njihovih strehah in trgih
vse tuli in se spušča v jok.
Vpijeta Hešbón in Elalé,
do Jahaca se sliši njihov glas,
zato trepetajo moábski junaki,
njihova duša jim trepeta.
Srce mi toži zaradi Moába,
njegovi prebivalci so bežali
do Coarja, do Eglát Šelišíje.
Na vzpetino Luhít
se vzpenjajo med jokom,
po poti v Horonájim
vzdigujejo vpitje zaradi propada.
Kajti vode v Nimrímu
so se spremenile v suhe struge,
trava se je posušila, zelí so ovenele,
zelenja ni več.
Zato nosijo čez Vrbov potok,
kar jim je ostalo
in kar so rešili.
Kajti vpitje
obkroža moábske meje,
njihovo tuljenje se razlega do Eglájima,
njihovo tuljenje se sliši do Beêr Elíma.
Kajti dibónske
Tako Q, lat.; MT dimónske.
struge bodo napolnjene s krvjo,
poslal pa bom Dibónu
Tako Q, lat.; MT Dimónu.
še drugo zlo:
leva za ubežnike iz Moába
in za ostanek v deželi.
Moábci se bodo zatekli v Jeruzalem
16
Pošljite jagnjeta
vladarju dežele,
iz Sele skozi puščavo
Ali iz Sele v puščavi.
na goro hčere sionske.
Kakor blodeče ptice,
vržene iz gnezda,
bodo hčere moábske
na brodovih čez Arnón.
»Dajte nasvet,
izdajte ukaz,
svojo senco razgrni kakor noč
sredi poldneva,
skrivaj pregnance,
ne izdajaj beguncev!«
Naj prebivajo pri tebi
moábski pregnanci,
bodi jim zavetje
pred pokončevalcem.

Kajti konec je zatiranja,
prenehalo je pustošenje,
tlačitelj je odšel iz dežele.
Prestol je postavljen v milosti
in na njem sedi v zvestobi
sodnik v šotoru Davidovem,
ki si prizadeva za pravico
in je hiter za pravičnost.
Žalostinka nad Moábom
Slišali smo o Moábovi ošabnosti,
o njegovi silni ošabnosti,
o njegovem napuhu, ošabnosti in predrznosti,
o njegovem praznem bahanju.
Zato bodo Moábci tulili nad Moábom,
vsi bodo tulili.
Zaradi grozdnih kolačev v Kir Heresu
bodo zdihovali do kraja pobiti.

Kajti uvela bodo hešbónska polja,
sibmanska trta,
gospodarji narodov
bodo pomendrali njene vitice.
Segale so do Jazêrja,
se vile po puščavi,
njene rozge so se bohotile,
se poganjale čez morje.
Zato objokujem sibmansko trto,
kakor jo objokuje Jazêr,
te zalivam s svojimi solzami,
Hešbón in Elalé,
kajti v tvojo letino in v tvojo trgatev
bo padel bojni krik.
10 Iz sadovnjaka bosta pobrana radost in veselje,
v vinogradih ne bodo vriskali in ne klicali,
mastilec ne bo več mastil vina v stiskalnicah,
vzklikanje bo prenehalo.
Tako gr.; hebr. končal bom vzklikanje.
11 Zato trepeta moje osrčje nad Moábom kakor citre,
moja notranjost nad Kir Heresom.
12 Moáb se bo prikazoval in se trudil na višini, hodil bo v svoje svetišče molit, pa ne bo nič dosegel.
13 To je beseda, ki jo je Gospod že davno povedal o Moábu. 14 Zdaj pa govori Gospod in pravi: V treh letih, kakor so najemnikova leta, bo Moábova slava zaničevana z vsem številnim ljudstvom, ostanek bo majhen, skromen, neznaten.
Grožnja Damasku
17
Izrek
Db. Breme.
o Damasku:

Glej, Damask bo kot mesto izginil
in bo kup razvalin.
Porušena mesta bodo opuščena,
Tako gr.; hebr. Opuščena bodo mesta Aroêrja.
spremenila se bodo v pašnike za črede,
ki bodo počivale in nihče jih ne bo motil.
Efrájimu bo odvzeta trdnjava
in Damasku kraljestvo,
Arámov ostanek bo majhen,
kakor bo majhna slava sinov Izraelovih,
govori Gospod nad vojskami.
Ostanek Izraelovega kraljestva
Tisti dan
se bo Jakobova slava zmanjšala,
njegovo obilno telo
Db. meso.
bo splahnelo.
Bo kot tedaj, ko žanjec pospravi žito
in njegov laket požanje klasje,
kot tedaj, ko pobere klasje
v dolini Rafájevcev.
Ostali bodo le pobirki,
kot tedaj, ko otrese
Db. oklati.
oljko:
dva, trije sadeži
na vrhu krošnje,
štiri, pet
na vejah sadnega drevesa,
govori Gospod, Bog Izraelov.
Dežela bo zavrgla malike
Tisti dan se bo človek ozrl na svojega Stvarnika, njegove oči bodo gledale na Svetega Izraelovega. Ne bo se več oziral na oltarje, delo svojih rok, ne na to, kar so izdelali njegovi prsti, ne bo več gledal ašer in sončnih stebrov.
Tisti dan bodo utrjena mesta kakor zapuščena zemlja brez pluga in setve,
Ali zemlja goščave in vej; gr. Amoréjci in Hivéjci.
ki je bila opuščena pred sinovi Izraelovimi: opustošena bodo.

10 Ker si pozabila na Boga svoje rešitve
in se nisi spominjala skale svojega zavetja,
zato sadiš ljubke sadike
in zasajaš tuje rozge.
11 Na dan sajenja jim daješ zrasti
in v jutru zasaditve cveteti,
trgatev pa bo zbežala na dan bolečine
in silne bridkosti.
Napadalec bo pregnan
12 Gorje, hrumenje številnih narodov,
hrumijo kakor hrumenje morja,
bučanje ljudstev,
bučijo kakor bučanje silnih vodá.
13 Ljudstva bučijo kakor bučanje velikih vodá,
on pa jim zagrozi in pobegnejo v daljavo,
podijo se kakor pleve po gričih pred vetrom,
kakor vrtinec listja pred viharjem.
14 Proti večeru, glej, strahota,
pred svitom jih ni več.
Tak je delež tistih, ki nas plenijo,
usoda tistih, ki nas ropajo.
Grožnja Nubiji
18
Gorje ti, dežela brenčečih peruti,
onkraj etiopskih
Ali nubijskih; db. kušíjskih.
rek,
ki pošiljaš poslance po morju,
v čolnih iz trstja po vodi:
»Pojdite, hitri poslanci,
k narodu, ki je postaven in zagorel,
k ljudstvu, ki se ga od nekdaj in vselej boje,
k narodu, ki je nasilen in okruten,
ki mu reke presekavajo deželo!«

Vsi prebivalci sveta
in naseljenci zemlje,
poglejte, kakor tedaj, ko kdo vzdigne znamenje na gorah,
prisluhnite, kakor tedaj, ko kdo zatrobi na rog.
Kajti tako mi je rekel Gospod:
»Miren bom in gledal bom iz svojega prebivališča
kakor žgoča vročina na svit,
kakor deževni oblak na vročino ob žetvi.«
Kajti pred trgatvijo, ko se osuje cvet
in iz cveta postaja zrel grozd,
bo porezal rozge s srpom,
odstranil in polomil bo mladike.
Skupaj bodo prepuščeni
gorskim jastrebom
in poljskim živalim,
na njih bodo letovali jastrebi,
na njih bodo zimovale vse poljske živali.

Tisti čas bo prineslo darove Gospodu nad vojskami postavno in zagorelo ljudstvo, ljudstvo, ki se ga od nekdaj in vselej bojé, narod, ki je nasilen in okruten, ki mu reke presekavajo deželo, na kraj, kjer prebiva ime Gospoda nad vojskami, na goro Sion.
Grožnja Egiptu
19
Izrek
Db. Breme.
o Egiptu:

Glej, Gospod jezdi na hitrem oblaku
in pride v Egipt.
Egiptovski maliki se tresejo pred njim,
srce Egipčanov upada v njihovi notranjosti.
Izzval bom Egipčane proti Egipčanom
in bojeval se bo vsak proti svojemu bratu
in vsak proti svojemu bližnjemu,
mesto proti mestu, kraljestvo proti kraljestvu.
Duh Egipčanov se bo zmedel v njihovi notranjosti,
pogoltnil bom njihov nasvet.
Obračali se bodo na malike in rotilce,
na zaklinjevalce in vedeže.
Egipt bom dal
v roke trdemu gospodarju,
strog kralj jim bo gospodoval,
govori Gospod, Bog nad vojskami.

Voda v Nilu bo izhlapela,
reka bo usahnila in se posušila.
Rokavi reke se bodo usmradili,
egiptovski prekopi se bodo izpraznili in posušili,
trstje in ločje bo ovenelo.
Trava ob Nilu,
ob ustju Nila,
in vsa setev ob Nilu se bosta posušili,
izginili in ne bo ju več.

Ribiči bodo vzdihovali in žalovali,
vsi, ki mečejo trnek v Nil
in razpenjajo mrežo po vodi, bodo medleli.
Razočarani bodo tisti, ki pridelujejo česani lan,
in tisti, ki predejo bombaž.
10 Pazniki bodo potrti,
vsi dninarji zagrenjeni v duši.
Ali Pivovarji (ali Tkalci) bodo potrti, / vsi pridelovalci pijač zagrenjeni v duši.

11 Coanski prvaki so sami bedaki,
modri faraonovi svetovalci dajejo surove nasvete.
Kako morete praviti faraonu:
»Sin modrih sem, sin kraljev iz davnine!«
12 Kje so torej tvoji modrijani?
Naj ti vendar oznanijo in naj spoznajo,
kaj namerava Gospod nad vojskami z Egiptom.
13 Coanski prvaki so bedasti,
memfiški prvaki so zmedeni,
zapeljali so Egipt,
vogalni kamni njegovih rodov.
14 Gospod je natočil vanje
duha vrtoglavosti,
da zavajajo Egipt pri vseh njegovih dejanjih,
kakor omahuje pijanec, ko bruha.
15 Tako Egipt ne naredi ničesar več,
naj dela glava ali rep, krošnja ali ločje.
Egipčani in Asirci se bodo spreobrnili
16 Tisti dan bodo Egipčani podobni ženskam, trepetali bodo in se tresli pred zamahom roke Gospoda nad vojskami, ki jo bo vzdignil proti njim. 17 Judova dežela bo Egiptu v strah, vsakdo, ki mu bo omenjena, bo trepetal pred odločitvijo Gospoda nad vojskami, ki jo je naredil proti njemu.
18 Tisti dan bo pet mest v egiptovski deželi govorilo kánaanski
Tj. hebrejski.
jezik in prisegalo pri Gospodu nad vojskami, eno se bo imenovalo Sončno mesto.
19 Tisti dan bo Gospodov oltar sredi egiptovske dežele in Gospodov spominski steber ob njeni meji. 20 Ta bo za znamenje in pričevanje za Gospoda nad vojskami v egiptovski deželi. Ko bodo vpili h Gospodu zaradi zatiralcev, jim bo poslal rešitelja, ki jih bo branil in rešil. 21 Gospod se bo dal spoznati Egipčanom in Egipčani bodo tisti dan spoznali Gospoda. Služili mu bodo s klavnimi in jedilnimi daritvami, Gospodu bodo delali zaobljube in jih izpolnjevali. 22 Gospod bo udaril Egipt, udaril in ozdravil, obrnili se bodo h Gospodu, uslišal jih bo in ozdravil.
23 Tisti dan bo peljala cesta iz Egipta v Asirijo, Asirci bodo hodili v Egipt in Egipčani v Asirijo, Egipčani bodo skupaj z Asirci služili Gospodu.
Ali Egipčani bodo služili Asircem (Gospodu: dodano).
24 Tisti dan bo Izrael tretji v zavezi z Egiptom in z Asirijo, kot blagoslov sredi zemlje, 25 ker ga bo Gospod nad vojskami blagoslovil in rekel: »Blagoslovljeno naj bo moje ljudstvo, Egipt, in delo mojih rok, Asirija, in moja dediščina, Izrael.«
Grožnja Egiptu in Etiopiji
20
V letu, ko je vojskovodja, ki ga je poslal Sargon, asirski kralj, prišel nad Ašdód, ga oblegal in zavzel, tisti čas je Gospod govoril po Izaiju, Amócovem sinu, in rekel: »Pojdi, sleci si raševnik z ledij in sezuj si čevlje z nog!« Storil je tako in hodil brez vrhnje obleke in bos. Tedaj je Gospod rekel: »Kakor hodi moj služabnik Izaija že tri leta brez vrhnje obleke in bos za znamenje in prerokbo za Egipt in Etiopijo,
Ali Nubijo; db. Kuš; podobno v v. 4.5.
tako bo asirski kralj gnal sužnje iz Egipta in pregnance iz Etiopije, mlade in stare, brez vrhnje obleke in bose, z razgaljeno zadnjo platjo, Egiptu v sramoto. Tedaj bodo prestrašeni in razočarani zaradi Etiopije, ki so se nanjo ozirali, in zaradi Egipta, ki so se z njim ponašali. Prebivalci tega obrežja bodo rekli tisti dan: ›Glejte, tako je s tistimi, ki smo se nanje ozirali, kamor smo se za pomoč zatekali, da bi nas rešili pred asirskim kraljem. Kako naj se rešimo mi?‹«
Grožnja Babilonu
21
Izrek
Db. Breme.
o obmorski puščavi:

Kakor drvijo viharji z juga,
prihaja iz puščave,
iz strašne dežele.
Hudo videnje mi je bilo oznanjeno:
Varljivec vara,
pokončevalec pokončuje:
»Vzdigni se, Elám,
obkôli, Medija,
naredi konec
vsemu vzdihovanju!«
Zato so moja ledja polna krčev,
popadajo me bolečine
kakor bolečine porodnice.
Omotičen sem, da ne slišim,
zbegan sem, da ne vidim.
Srce mi trepeta, groza me prevzema.
Večer, ki sem si ga želel,
se mi sprevrača v grozo:
pripravljanje mize,
razgrinjanje preproge,
uživanje hrane in pijače.
»Vzdignite se, prvaki,
namažite ščite!«
Kajti tako mi je rekel Gospod:
»Pojdi, postavi stražarja,
naj oznani, kar bo videl:
če bo videl voz z dvema bojevnikoma,
jezdeca na oslu, jezdeca na kameli.«
Opazoval je pazljivo,
zelo pazljivo.
Oglednik
Tako Q, sir.; MT (Kakor) lev.
je vzkliknil:
»Na opazovalnici, Gospod,
vselej stojim podnevi,
na straži stojim
vse noči.«
In glej, prišel je voznik,
mož na dvovpregi.
Spregovoril je in rekel:
»Padel je, padel je Babilon
in vse podobe njegovih bogov
so raztreščene po tleh.«
10 O moja mlatev, otrok mojega mlatišča,
kar sem slišal od Gospoda nad vojskami,
od Boga Izraelovega, sem vam oznanil.
Tolažba Dumi
11 Izrek
Db. Breme.
o Dumi:

Kličejo mi iz Seírja:
»Stražar, kako dolga je še noč,
stražar, kako dolga je še noč?«
12 Stražar pravi:
»Prišlo bo jutro, četudi je noč!
Db. pa tudi je noč.
Če hočete vprašati, vprašajte,
pridite spet.«
Grožnja Arabiji
13 Izrek
Db. Breme.
o Arabiji:

V gozdu boste zvečer prenočili,
na poteh Dedánovcev.
14 Pridite žejnim naproti z vodo,
prebivalci dežele Temá,
postrezite s kruhom beguncem.
15 Kajti bežali bodo pred meči,
pred golim mečem,
pred napetim lokom
in pred hudim bojem.
16 Kajti tako mi je rekel Gospod: Še eno leto, kakor so najemnikova leta, in konec bo vse kedárske slave. 17 Ostanek lokostrelcev kedárskih sinov bo majhen po številu, kajti Gospod, Bog Izraelov, je govoril.
Grožnja Jeruzalemu
22
Izrek
Db. Breme.
o Dolini videnja:

Kaj ti je vendar,
da ste se vsi povzpeli na strehe,
ti, bučanja polna, živahna prestolnica,
radostno mesto?
Tvoji prebodeni niso bili prebodeni z mečem,
niso umrli v boju.
Vsi tvoji voditelji so se hkrati razbežali,
ujeti so bili brez loka v rokah.
Vsi tvoji skrivači so bili hkrati ujeti,
čeprav so zbežali daleč.
Zato pravim:
Obrnite se proč od mene,
naj se bridko razjočem.
Ne trudite se, da bi me potolažili,
zaradi opustošenja hčere mojega ljudstva.
Tj. celotnega ljudstva.

Kajti dan zmede, teptanja in zmešnjave
je pripravil Gospod, Bog nad vojskami:
v Dolini videnja spodkopavajo obzidje,
stokanje se vzdiguje proti gori.
Elám nosi tulce
v bojni vrsti konjenikov,
Kir odkriva ščite.
Tvoje krasne doline so polne bojnih voz,
konjeniki se postavljajo na položaje pri mestnih vratih.
Razdejali bodo Judovo kritje.

Tisti dan ste se ozirali po orožarni v gozdni palači. Videli ste, da ima Davidovo mesto veliko razpok, lovili ste vodo v spodnji zbiralnik. 10 Šteli ste jeruzalemske hiše in podirali hiše, da bi utrdili obzidje. 11 Naredili ste zbiralnik med obema zidovoma za vodo starega ribnika, niste pa se ozirali nanj, ki je to naredil, niste pa gledali nanj, ki je to od daleč pripravil.

12 Gospod, Bog nad vojskami
vas je klical tisti dan k joku in žalovanju,
k britju in opasovanju z raševino.
13 Pa glej, radost in veselje,
pobijanje goveda in klanje drobnice,
uživanje mesa in pitje vina:
»Jejmo in pijmo,
kajti jutri bomo umrli!«
14 Gospod nad vojskami se je razodel mojim ušesom:
Ta krivda vam gotovo ne bo odpuščena, dokler ne umrete,
govori Gospod, Bog nad vojskami.
Grožnja oskrbniku Šebnáju
15 Tako govori Gospod, Bog nad vojskami: Pojdi, stopi k temu oskrbniku, k Šebnáju, upravitelju dvora:
Db. (tistemu), ki je nad hišo.
16 »Kaj imaš tukaj in koga imaš tukaj, da si tukaj izklesal zase grob?« Visoko si je izklesal grob, izdolbel si je počivališče v steni. 17 Glej, Gospod te bo vrgel, silovito vrgel, ovil te bo in zavil.
Lat. Glej, Gospod te bo dal odnesti, kakor odnesejo kokošjega petelina, in te bo pobral kakor ogrinjalo; hebr. nejasno.
18 Zmotal te bo v klobčič in zakotalil kakor žogo v prostrano in širno deželo. Tam boš umrl in tam bodo vozovi tvoje slave, ti, sramota dvoru
Db. hiši.
svojega gospodarja. 19 Vrgel te bom iz tvoje službe in te pahnil s tvojega mesta.
Bog izbere Eljakíma
20 Tisti dan bom poklical svojega služabnika Eljakíma, Hilkijájevega sina. 21 Oblekel ga bom v tvoja oblačila in ga opasal s tvojim pasom. Izročil mu bom tvojo oblast in bo oče jeruzalemskim prebivalcem in Judovi hiši. 22 Na njegove rame bom dal ključ Davidove hiše: ko bo odprl, ne bo nihče zaprl, ko bo zaprl, ne bo nihče odprl. 23 Zabil ga bom kot klin na trdno mesto, prestol slave bo za hišo svojega očeta. 24 Na njem bo slonela vsa slava hiše njegovega očeta: mladike in poganjki, vse majhne posode, od skodelic do vsakršnih vrčev. 25 Tisti dan pa, govori Gospod nad vojskami, bo odstranjen klin, zabit na trdnem mestu, zrušilo, odpadlo in razdrlo se bo breme, ki je na njem, kajti Gospod je govoril.
Grožnja Tiru in Sidónu
23
Izrek
Db. Breme.
o Tiru:

Tulite, taršíške ladje,
kajti Tir je porušen in brez hiš.
Ko so prišli iz dežele Kitéjcev,
jim je bilo to razodeto.
Umolknite, prebivalci otoka,
trgovec sidónski,
ki so te potniki čez morje napolnjevali.
Po širokih vodah sta prihajali k njemu
Šihórjeva setev in Nilova žetev,
v njem so trgovali narodi.
Sramuj se, Sidón, kajti morje pravi,
morska trdnjava pravi:
»Nisem imela porodnih bolečin in nisem rodila,
nisem vzredila mladeničev,
ne povzdignila devic.«
Ko bo novica prišla v Egipt,
se bodo tresli ob novici o Tiru:
prepeljite se v Taršíš,
tulite, prebivalci otoka.
Ali je to vaše radostno mesto,
ki izvira iz pradavnih dni,
ki so ga njegove noge prinašale,
da se je od daleč naseljevalo?
Kdo je tako odločil
zoper Tir, ki je delil krone,
ki so mu bili trgovci prvaki,
najbogatejši prekupčevalci na zemlji?
Gospod nad vojskami je tako odločil,
da poniža vsako prevzetno slavo,
da osramoti vse bogataše na zemlji.
10 Razlij se po svoji deželi
kakor Nil, hči taršíška,
tu ni več pristanišča.
11 Iztegnil je svojo roko čez morje,
potresel je kraljestva,
Gospod je ukazal zoper Kánaan,
naj zrušijo njegove utrdbe.
12 Rekel je:
Ne raduj se več,
ponižana devica, hči sidónska,
vstani, prepelji se h Kitéjcem,
tudi tam ne bo pokoja zate.

13 Glej, dežela Kaldejcev je kakor ljudstvo, ki ga ni bilo, Asirci so jo utemeljili za suhe kraje: postavili so svoje stolpe, razdejali njene zgradbe, jo spremenili v ruševine.
Hebr. nejasno.
14 Tulite, taršíške ladje,
ker je vaša utrdba porušena.
Pozabljeni Tir bo obnovljen
15 Tisti dan bo Tir pozabljen za sedemdeset let, za dobo enega kralja. Po sedemdesetih letih se bo hčeri tirski godilo, kakor pravi pesem o vlačugi:
16 »Vzemi citre,
hodi po mestu,
pozabljena vlačuga!
Lepo igraj,
pridno poj,
da se te spomnijo.«
17 Po sedemdesetih letih bo Gospod obiskal hčer tirsko, ki bo spet prišla do svojega zaslužka in trgovala z vsemi kraljestvi sveta na površju zemlje. 18 Njen dobiček in njen zaslužek pa bosta posvečena Gospodu. Ne bo se kopičil in ne shranjeval, temveč bo njen dobiček pripadal tistim, ki prebivajo pred Gospodovim obličjem, da bodo jedli do sitega in se lepo oblačili.
Grožnja vsemu svetu
24
Glej, Gospod bo razoral zemljo in jo razril,
spačil bo njeno površje in razkropil njene prebivalce.
In godilo se bo: kakor ljudstvu tako duhovniku,
kakor hlapcu tako njegovemu gospodarju,
kakor dekli tako njeni gospodinji,
kakor kupcu tako prodajalcu,
kakor najemalcu tako posojevalcu,
kakor dolžniku tako njegovemu upniku.
Zemlja bo razorana in razrita, oropana in oplenjena,
kajti Gospod je izrekel to besedo.

Zemlja vene in omahuje,
svet se suši in omahuje,
sušita se višava
Tj. nebo.
in zemlja.
Zemlja je oskrunjena
pod njenimi prebivalci,
ker so prestopali postave,
kršili predpise,
razdrli večno zavezo.
Zato prekletstvo žre zemljo,
njeni prebivalci se morajo pokoriti,
zato se prebivalci zemlje redčijo,
le malo ljudi je ostalo.
Žalostinka nad prestolnico
Grozdje vene,
trta se suši,
vzdihujejo vsi, ki so bili veselega srca.
Prenehala je radost bobnov,
minilo je bučanje pojočih,
prenehala je radost citer.
Pri petju ne pijejo vina,
pivcem je grenka opojna pijača.
10 Zmedeno mesto je potrto,
vsi vhodi v hiše so zaprti.
11 Po ulicah tarnajo zaradi vina,
vse veselje je minilo,
pregnana je radost iz dežele.
12 V mestu je ostala le puščoba,
vrata so razbita na drobne koščke.
Ostanek se bo rešil
13 Kajti tako bo na zemlji
med ljudstvi,
kakor tedaj, ko otresejo oljke,
kakor ob paberkovanju, ko je končana trgatev.

14 Povzdignili bodo svoj glas in zavriskali,
nad Gospodovim veličastvom bodo šumeli kakor morje:
15 »Zato slavite Gospoda na vzhodu,
na morskih obrežjih ime Gospoda, Boga Izraelovega.«
16 S konca sveta slišimo petje:
»Slava Pravičnemu!«
Nihče ne uide Bogu
Jaz pa pravim: Poguba prihaja nadme,
poguba prihaja nadme, gorje mi!
Varljivci varajo,
varljivci varajo s prevarami.

17 Groza, jama in zanka
so pred teboj, prebivalec zemlje.
18 Kdor zbeži pred krikom groze,
pade v jamo,
kdor zleze iz jame,
se ujame v zanko,
kajti zapornice neba so odprte
in temelji zemlje se tresejo.
19 Zemlja poka in se trga,
zemlja se drobi in razpada,
zemlja se maje in omahuje.
20 Zemlja se opoteka kakor pijanec,
se ziblje kakor koliba.
Hudo jo teži njena krivda,
padla je in ne more več vstati.

21 Tisti dan bo Gospod kaznoval
vojsko višave na višavi
in kralje zemlje na zemlji.
22 Zbrani bodo
kakor ujetniki v jami,
zaprti bodo v ječi
in po mnogih dneh kaznovani.
Db. obiskani.
23 Luna bo zardela
in sonce bo obledelo,
kajti zavladal bo Gospod nad vojskami,
na gori Sion in v Jeruzalemu
in pred njegovimi starešinami bo njegovo veličastvo.
Odrešeni se zahvaljujejo
25
Gospod, ti si moj Bog,
slavim te in hvalim tvoje ime,
ker uresničuješ čudovite sklepe,
oddavnaj zvesto in zanesljivo.
Kajti spremenil si mesto v grobljo,
utrjeno mesto v razvalino,
palača tujcev ni več mesto,
nikdar več ne bo pozidana.
Zato te časti močno ljudstvo,
mesto silnih narodov se te boji.
Kajti bil si zavetje siromaku,
zavetje ubožcu v njegovi stiski,
zatočišče pred viharjem, senca pred vročino.
Kajti pihanje nasilnikov se je ustavilo kakor vihar pred zidom,
kakor vročino v suši krotiš bučanje tujcev:
kakor vročina v senci pod oblakom,
tako ponehuje pesem nasilnikov.
Mesijanska slovesnost
Gospod nad vojskami bo na tej gori pripravil vsem ljudstvom
gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini,
s sočnimi in mozgatimi jedmi, s prečiščenimi žlahtnimi vini.
Na tej gori bo pretrgal
zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva,
in pokrivalo, ki pokriva vse narode:
za vselej bo uničil smrt.
Gospod Bog bo obrisal solze z vseh obrazov
in z vse zemlje bo odstranil sramoto svojega ljudstva,
kajti Gospod je govoril.
Tisti dan bodo rekli:
Glejte, to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil.
To je Gospod, ki smo ga čakali,
radujmo in veselimo se, da nas je odrešil.
10 Kajti Gospodova roka bo počivala na tej gori.
Grožnja Moábu
Moáb pa bo poteptan na svojem mestu,
kakor poteptajo slamo v gnojnico.
11 Iztegoval bo svoje roke iz nje,
kakor jih izteguje plavalec pri plavanju.
In ponižal bo njegovo ošabnost in mahanje njegovih rok.
12 Visoko utrdbo tvojega obzidja bo razdejal,
zravnal z zemljo, porušil do prahu.
Hvalnica Jeruzalemu
26
Tisti dan bodo v Judovi deželi peli tole pesem:
Imamo utrjeno mesto,
odrešenje je naredil
za obzidje in nasip.
Odprite vrata,
da bo vstopil pravični narod,
ki varuje zvestobo.
Kdor ti je predan, mu ohranjaš mir,
mir, ker zaupa vate.
Zaupajte v Gospoda vekomaj,
kajti samo Gospod Bog
je večna skala.
Saj je uklonil
prebivalce na višavah,
vzvišeno trdnjavo,
in jo zravnal, zravnal z zemljo,
porušil do prahu.
Teptajo jo noge,
noge ubogega,
koraki siromakov.
Božje sodbe so pravične
Steza pravičnega je ravna,
ti izravnavaš pot pravičnega.
Da, na stezi tvojih sodb,
o Gospod, te čakamo,
po tvojem imenu in po tvojem spominu
hrepeni naša duša.
Moja duša hrepeni po tebi ponoči,
duh v moji notranjosti te išče zgodaj zjutraj.
Saj kadar tvoje sodbe zadevajo zemljo,
se prebivalci na svetu učijo pravičnosti.
10 Če je krivičnik pomiloščen,
se ne nauči pravičnosti,
na zemlji izkrivlja resnico
in ne vidi Gospodove vzvišenosti.
11 Gospod, tvoja roka je vzdignjena,
oni pa tega ne vidijo.
Videli bodo in bodo osramočeni,
gorečnost za ljudstvo bo ogenj za tvoje nasprotnike,
ki jih bo požrl.
Bog rešuje svoje ljudstvo
12 Gospod, ti nam pripravljaš mir,
kajti vse, kar se je z nami zgodilo, si nam ti naredil.
Ali kajti ti si nam naredil vsa naša dela ali z nami si ravnal po naših delih.
13 Gospod, naš Bog,
vladali so nam drugi gospodarji, ne ti,
a samo tvoje ime slavimo.
14 Mrtvi ne bodo oživeli,
pokojni ne bodo vstali,
zato si jih kaznoval in uničil,
izbrisal si vsak spomin nanje.
15 Pomnožil si svoje ljudstvo, Gospod,
pomnožil si svoje ljudstvo in se proslavil,
razširil si vse meje dežele.
Umrli bodo vstali
16 Gospod, v stiski so te iskali,
tvoj nauk jim je bil tesnoben šepet.
17 Kakor se nosečnica pred porodom
zvija, vpije v svojih bolečinah,
tako smo bili pred teboj, Gospod:
18 zanosili smo, se zvijali,
rodili pa smo veter.
Deželi nismo prinesli rešitve,
niso se rodili prebivalci na svet.
19 Tvoji mrtvi bodo oživeli, moja trupla bodo vstala.
Zbudite se in vriskajte, ki počivate v prahu!
Kajti tvoja rosa je rosa luči,
zemlja bo rodila pokojne.
Zemlja bo odkrila prelito kri
20 Pojdi, moje ljudstvo, stopi v svoje hrame
in zakleni vrata za seboj,
skrij se za kratek čas,
dokler ne mine togota.
21 Kajti glej, Gospod prihaja s svojega mesta,
da bo kaznoval krivdo prebivalcev na zemlji.
Zemlja bo odkrila svojo kri
in ne bo več zakrivala svojih pobitih.

27
Tisti dan bo Gospod s svojim težkim, velikim in močnim mečem kaznoval Leviatána, kačo, ki pobegne, Leviatána, zvito kačo, ubil bo zmaja, ki je v morju.
Božja vinska gorica
Tisti dan zapojte o vinski gorici:
Db. Tisti dan, gorica želje, zapojte ji.
»Jaz, Gospod, jo varujem,
vsak čas jo zalivam,
da je kdo ne poškoduje,
jo varujem noč in dan.
Ne srdim se:
Če mi daje robidovje in trnje,
grem v boj proti njej
in jo vso požgem.
Če pa hoče ostati v mojem varstvu,
naj sklene mir z menoj,
mir naj sklene z menoj.«
Bog bo obnovil Izraela
V prihodnjih dneh se bo Jakob ukoreninil,
Izrael bo brstel in cvetel
in napolnil zemeljski krog s sadom.

Mar ga je udaril, kakor je udaril tiste, ki so njega udarjali?
Mar ga je pobil, kakor je pobil tiste, ki so njega pobijali?
S pregonom in s pregnanstvom se je pravdal z njim,
odnesel ga je s svojim silnim vetrom, na dan, ko je zapihal vzhodnik.
Zato bo s tem poravnana Jakobova krivda,
in to bo ves sad očiščenja od njegovega greha:
ko bo vse oltarne kamne naredil
kakor zdrobljene apnenčaste kamne,
ašere in sončni stebri ne bodo več stali.
10 Kajti utrjeno mesto bo osamljeno,
naselbina izpraznjena in zapuščena kot puščava.
Tam se bo paslo tele,
tam bo počivalo in obiralo njegovo grmičevje.
11 Ko bo vejevje suho, se bo polomilo,
prišle bodo ženske in ga požgale.
Da, to ljudstvo ni razumno,
zato se ga njegov stvarnik ne bo usmilil,
njegov upodabljavec mu ne bo milostljiv.

12 Tisti dan bo Gospod otepel klasje od Evfrata do Egiptovskega potoka. In vi, Izraelovi sinovi, se boste zbrali drug za drugim. 13 Tisti dan bodo zatrobili na véliki rog: prišli bodo tisti, ki so se razgubili po asirski deželi, in tisti, ki so bili pregnani v egiptovsko deželo, in molili bodo Gospoda na sveti gori v Jeruzalemu.
Grožnja Samariji
28
Gorje prevzetni kroni Efrájimovih pijancev,
uvelemu cvetu njegove sijajne lepote,
na griču sredi rodovitne nižine omamljenih od vina.
Glej, Gospod ima silnega junaka,
ki z močjo ugonablja deželo,
kakor toča, ki klesti, in vihar, ki odnaša,
kakor poplavljajoče vode silnega naliva.
Poteptana bo z nogami
ponosna krona Efrájimovih pijancev.
In uvelemu cvetu njegove sijajne lepote,
na griču sredi rodovitne nižine,
se bo zgodilo kakor zgodnji smokvi pred poletjem,
če jo kdo zagleda:
komaj je v njegovi pesti, jo pogoltne.

Tisti dan bo Gospod nad vojskami krasna krona
in sijajen venec ostanku svojega ljudstva,
duh pravice tistemu, ki bo sedel in sodil,
in hrabrost tistim, ki bodo odbijali napad pri vratih.
Grožnja duhovnikom in lažnim prerokom
Tudi ti se izgubljajo zaradi vina
in blodijo zaradi opojne pijače,
duhovnik in prerok se izgubljata zaradi opojne pijače,
zmedena sta od vina.
Blodijo zaradi opojne pijače,
izgubljajo se v videnjih,
omahujejo v razsodbah.
Kajti vse mize so polne izbljuvkov,
ni mesta brez umazanije.

»Koga bo poučeval v znanju
in koga bo modril s svojim oznanilom?
Oproščene od mleka,
odstavljene od prsi?
10 Zapoved na zapoved, zapoved na zapoved,
pravilo na pravilo, pravilo na pravilo,
malo sèm, malo tja.«

11 Da, z jecljavimi ustnicami
in v tujem jeziku
bo govoril temu ljudstvu on,
12 ki jim je pravil:
»Tu naj bo počitek,
dajte počitka utrujenemu,
tu naj bo oddih.«
A niso hoteli poslušati.
13 Zato bo zanje Gospodova beseda:
Zapoved na zapoved, zapoved na zapoved,
pravilo na pravilo, pravilo na pravilo,
malo sèm, malo tja,
da bodo šli in padli vznak,
se polomili, zapletli in ujeli.
Vogalni kamen – Mesija
14 Zato poslušajte Gospodovo besedo, vi, posmehljivci,
ki vodite to ljudstvo v Jeruzalemu!
15 Vi, ki pravite: »Sklenili smo zavezo s smrtjo,
naredili smo pogodbo s podzemljem.
Kadar pride poplavljajoča povodenj,
nas ne bo dosegla,
ker smo si laž postavili za zavetje
in se skrili v prevaro.«
16 Zato tako govori Gospod Bog:
Glej, utemeljil bom na Sionu kamen,
preizkušen kamen,
dragocen vogalni kamen, utemeljeni temelj,
kdor se nanj opre, ne bo omahnil.
17 Naredil bom pravico za merilno vrvico
in pravičnost za grezilo.
Toča bo potolkla zavetje laži
in skrivališče bo poplavila voda.
Konec posmehljivcev
18 Razdrla se vam bo zaveza s smrtjo
in vaša pogodba s podzemljem ne bo več veljala.
Kadar pride poplavljajoča povodenj,
vas bo zagrnila.
19 Kadar koli pride, vas zagrabi,
saj bo prihajala jutro za jutrom,
podnevi in ponoči.
Tedaj bo razumevanje slišanega zbujalo samo grozo.
20 Prekratka bo postelja, da bi se iztegnil,
odeja preozka, da bi se zavil.
21 Kajti kakor na gori Peracím se bo vzdignil Gospod,
kakor v dolini Gibeón se bo razsrdil,
da naredi svoje delo, presenetljivo delo,
da opravi svoje opravilo, čudno opravilo.
22 In zdaj se nikar ne posmehujte,
da se vam vezi ne bodo še zategnile.
Kajti slišal sem od Gospoda, Boga nad vojskami:
odločeno je, da bo dokončno uničena vsa zemlja.
Za oranjem pride setev
23 Prisluhnite in poslušajte moj glas,
pazite in poslušajte moj govor.
24 Mar orač vse dni orje za setev,
obrača in brana svojo njivo?
25 Mar ni tako: ko ji poravna površje,
raztrosi koper, vrže kumino,
poseje pšenico,
proso in ječmen po lehah,
piriko na kraju?
26 Njegov Bog ga navaja, da pravilno ravna,
on ga poučuje.
Mlatič ravna pazljivo
27 Kopra vendar ne mlati s sanmi
in voznega kolesa ne zapeljuje na kumino,
temveč koper otepa s palico
in kumino s krepelcem.
28 Žito mlati s teptanjem,
vendar ga ne mlati kar naprej:
omane ga s kolesom in z govedom,
s konji pa ga ne tepta.
29 Tudi to prihaja od Gospoda nad vojskami,
njegov načrt je čudovit,
njegov uspeh je velik.
Obleganje in rešitev prestolnice
29
Gorje ti, Ariél, Ariél,
trdnjava, kjer je David taboril!
Dodajte letu leto,
prazniki naj se zvrstijo.
In pritisnil bom na Ariél,
postala bo stokanje in ječanje,
postala mi bo kakor Ariél.
Utaboril se bom okrog tebe kakor David,
Tako nekateri rkp., gr.; MT nejasen.
obdal te bom z okopom,
naredil bom nasip proti tebi.
Pogreznjena boš govorila iz zemlje,
tvoje govorjenje se bo privzdigovalo iz prahu,
tvoj glas bo prihajal iz zemlje kakor iz trebuha,
tvoje govorjenje bo hropelo iz prahu.

Toda množica tvojih sovražnikov bo kakor droben prah,
množica tvojih nasilnikov bo kakor pleve, ki letijo mimo,
v trenutku, hipoma se bo zgodilo:
Gospod nad vojskami te bo obiskal
z gromom, potresom in mogočnim glasom,
z vetrom, viharjem in plamenom požrešnega ognja.
Kakor sanje, kakor nočno videnje bo množica vseh narodov,
ki se bo vojskovala proti Ariél,
vseh, ki se bodo bojevali proti njej,
jo obkoljevali in stiskali.
Kakor če se sanja lačnemu, da jé,
pa se zbudi in je njegov želodec prazen,
ali kakor če se sanja žejnemu, da pije,
pa se zbudi in je izčrpan in njegovo grlo je suho,
tako se bo godilo množici narodov,
ki se bodo vojskovali proti gori Sion.
Zaslepljeno ljudstvo
Le čudite se in ostajajte začudeni,
le slepite se in ostajajte zaslepljeni!
Opijajte se, pa ne z vinom,
omahujte, pa ne zaradi pijače!
10 Kajti Gospod je izlil na vas
duha omrtvelosti,
vaše oči, preroke, je zaprl
in vaše glave, vidce, je zastrl.
11 Tako vam je postalo razodetje vseh teh reči kakor vsebina zapečatene knjige: če jo dajo komu, ki zna brati, in mu rečejo: »Preberi to,« reče: »Ne morem, saj je zapečatena.« 12 Če pa dajo knjigo komu, ki ne zna brati, in mu rečejo: »Preberi to,« reče: »Ne znam brati.«

13 In Gospod je rekel:
Ker mi to ljudstvo prihaja naproti le s svojimi usti
in me časti le s svojimi ustnicami,
njegovo srce pa je daleč od mene
in mu je moj strah le priučena človeška zapoved,
14 zato bom, glej, še naprej
presenečal to ljudstvo,
presenetljivo presenečal,
da bo izginila modrost njegovih modrih
in se skrila razumnost njegovih razumnih.
Izrael bo spregledal
15 Gorje njim, ki se hulijo pred Gospodom, da bi zakrili svoj namen
in bi ostalo v temi njihovo početje,
ki govorijo: »Kdo nas vidi in kdo nas pozna?«
16 To vaše sprevračanje!
Mar je lončar cenjen kakor glina,
da bi mogel izdelek reči o izdelovalcu:
»Ni me izdelal,«
ali lonec reči lončarju:
»Ničesar ne razume.«

17 Mar ni le malo časa še
in Libanon bo postal vrt,
vrt pa bo veljal za gozd.
18 Tisti dan bodo gluhi zaslišali
besede knjige
in iz mraka in teme
bodo spregledale oči slepih.
19 Ubožci se bodo spet veselili v Gospodu
in najbolj revni med ljudmi se bodo radovali nad Svetim Izraelovim.
20 Kajti nasilnikov ne bo več,
posmehljivci bodo izginili,
iztrebljeni bodo vsi, ki snujejo hudobijo,
21 tisti, ki pogubljajo ljudi z besedo,
ki sodniku pri vratih nastavljajo zanko
in z zmedo izpodrivajo pravičnega.

22 Zato tako govori Gospod, Bog hiše Jakobove, ki je rešil Abrahama:
Odslej pa Jakob ne bo več osramočen,
odslej njegov obraz ne bo več obledel:
23 kajti ko bodo njegovi otroci videli
delo mojih rok v svoji sredi,
bodo posvečevali moje ime,
posvečevali bodo Svetega Jakobovega,
bali se bodo Boga Izraelovega.
24 Kateri so zmedenega duha, bodo spoznali razumnost
in godrnjači bodo sprejeli pouk.
Zveza z Egiptom je ničeva
30
Gorje upornim sinovom, govori Gospod:
Delajo načrt, ki ni od mene,
sklepajo pogodbo, ki ni v mojem duhu,
da kopičijo greh na greh.
Hodijo in se spuščajo v Egipt,
ne da bi me vprašali:
zanašajo se na faraonovo moč,
zatekajo se v egiptovsko senco.
Faraonova moč vam bo v sramoto,
zatočišče v egiptovski senci v zasmeh.
Ko bodo njihovi prvaki dospeli do Coana
in njihovi poslanci prišli do Hanésa,
bodo vsi razočarani nad ljudstvom,
ki jim ne bo koristilo,
ki jim ne bo v pomoč in ne v korist,
temveč le v sramoto in v zadrego.

Izrek
Db. Breme.
o živalih v Negebu:
Skozi deželo stiske in nadloge,
levinje in rjovečega leva,
gada in krilatega zmaja,
nosijo na hrbtih oslov svoje imetje,
na grbah velblodov svoje zaklade,
ljudstvu, ki jim ne bo koristilo.
Pomoč Egipta je ničeva in prazna,
zato ga imenujem:
Rahab, ki počiva.
Ljudstvo se upira
Pojdi zdaj, napiši to na tablo vpričo njih,
zapiši v knjigo,
da bo za prihodnji čas,
za pričo na veke.
Kajti to je uporno ljudstvo,
lažnivi sinovi,
sinovi, ki ne marajo poslušati
Gospodove postave.
10 Vidcem pravijo: »Ne imejte videnj!«
in prerokom: »Ne prerokujte nam odkrito!
Govorite nam to, kar ugaja,
prerokujte nam prevare.
11 Zavijte s poti, krenite s steze,
spravite izpred nas Svetega Izraelovega!«
12 Zato tako govori Sveti Izraelov:
Ker zaničujete to besedo
in se zanašate na nasilje in prevaro
ter se opirate nanju,
13 zato vam bo ta krivda
kakor razpadajoča razpoka, izbočena v visokem obzidju,
ki hipoma, v trenutku pride njegov razpad.
14 Razpade, kakor se zdrobi lončarjeva posoda,
ki se razbije in se nikomur ne smili,
tako da med njenimi drobci ni najti črepinje,
da bi vzel ogenj z ognjišča
ali zajel vodo iz korita.

15 Kajti tako vam je rekel Gospod Bog, Sveti Izraelov:
Če se spreobrnete in ostanete mirni, boste rešeni,
v mirovanju in zaupanju je vaša moč,
pa niste hoteli.
16 Rekli ste: »Nikakor ne, na konjih bomo bežali!«
zato boste res bežali.
»Na hitrih konjih bomo jezdili!«
zato vas bodo vaši zasledovalci dohiteli.
17 Tisoč vas bo bežalo pred grožnjo enega,
pred grožnjo petih boste bežali,
dokler ne boste ostali
kakor drog na vrhu gore,
kakor znamenje na griču.
Ljudstvo se bo spreobrnilo
18 Zato Gospod čaka, da se vas usmili,
zato se bo vzdignil, da vas potolaži,
kajti Gospod je Bog pravice,
blagor vsem, ki zaupajo vanj.
19 Da, ljudstvo na Sionu, ki prebivaš v Jeruzalemu, ne boš se več jokalo. Usmilil se te bo na tvoje glasno vpitje, brž ko ga zasliši, te bo uslišal. 20 Čeprav vam Gospod daje kruh stiske in vodo nadloge, se tvoj Učitelj ne bo več skrival, temveč bodo tvoje oči gledale tvojega Učitelja. 21 Tvoja ušesa bodo slišala za teboj besedo, ki bo pravila: »To je pot, po njej hodite!« če boste morali iti na desno ali na levo. 22 Za okuženo boš razglasil srebrno prevleko svojih izrezljanih malikov in zlato obleko svojih ulitih podob. Zavrgel jih boš kot umazanijo: »Ven!« jim boš rekel.
23 Potem bo dal dežja za tvoje seme, ki ga boš posejal na polju, in kruha kot pridelek polja: redilen bo in izdaten. Tvoja živina se bo tisti dan pasla po prostranih pašnikih. 24 Voli in osli, ki obdelujejo polje, pa bodo jedli osoljen zdrob, ki bo prečiščen z vilami in velnico. 25 Na vsaki visoki gori in na vsakem vzvišenem griču bodo potoki izvirajočih vodá, na dan velike morije, ko bodo padli stolpi. 26 Tedaj bo luna svetila kakor sonce, sončna svetloba pa bo sedemkratna, kakor svetloba sedmih dni, na dan, ko bo Gospod obvezal poškodbo svojega ljudstva in ozdravil rano lastnega udarca.
Grožnja Asiriji
27 Glej, Gospodovo ime prihaja iz daljave,
njegova jeza plameni, njegova grožnja je silna.
Njegove ustnice so polne togote,
njegov jezik je kakor ogenj, ki požira.
28 Njegov dih je kakor poplavljajoč hudournik,
ki sega do vratu,
da preseje narode s sitom uničenja
in natakne ljudstvom na čeljusti pogubno uzdo.

29 Tedaj boste peli pesem kakor v noči, ko slavite praznik. Iz srca se boste veselili kakor tisti, ki se odpravljajo s piščalmi, da gredo na goro Gospodovo, k Skali Izraelovi. 30 Gospod pa bo dal slišati svoj veličastni glas in pokazal svoj laket, ki se bo spuščal, s srdito pretnjo in s plamenom ognja, ki požira, z viharnim nalivom in s kameno točo. 31 Asirec se bo ustrašil glasu Gospoda, ki ga bo udarjal s palico. 32 Ob vsakem prihodu padajoče šibe, ki jo bo Gospod spuščal nadenj, se bo z bobni in citrami in bojnimi zamahi bojeval proti njemu. 33 Že davno je pripravljeno sežigališče,
Ali Tofét.
tudi tisto za kralja
Ali za Moloha.
je pripravljeno, visoka in široka je grmada, zraven ogenj in veliko drv. Gospodov dih jo bo vžgal kakor potok žvepla.
Bog bo branil in rešil Jeruzalem
31
Gorje njim, ki hodijo v Egipt po pomoč,
se zanašajo na konje,
zaupajo v bojne vozove, ker jih je veliko,
in v konjenike, ker so silno močni,
ne ozirajo pa se na Svetega Izraelovega
in ne iščejo Gospoda!
A tudi on je moder, da pošlje zlo
in ne prekliče svojih besed.
Vzdignil se bo zoper hišo hudobnežev,
zoper pomoč hudodelcev.
Egipčani so ljudje, ne Bog,
njihovi konji so meso, ne duh.
Ko bo Gospod iztegnil svojo roko,
se bo spotaknil pomočnik in padel varovanec,
vsi skupaj bodo pokončani.

Kajti tako mi je rekel Gospod:
Kakor rjove lev ali levič nad svojim plenom,
ko se polno pastirjev zbere proti njemu,
pa se ne prestraši njihovega glasu
in ne klone pred njihovim hrumenjem,
tako se bo Gospod nad vojskami postavil
v boj za sionsko goro in njen vrh.
Kakor krilati ptiči bo Gospod nad vojskami
branil prestolnico
Dodano.
Jeruzalem,
jo branil in rešil,
jo varoval in osvobodil.

Vrnite se k njemu, od katerega ste globoko padli, sinovi Izraelovi! Da, tisti dan bo vsak zavrgel svoje srebrne in zlate malike, ki so vam jih vaše roke naredile za greh.
Asirec bo padel pod mečem, ki ni človekov,
požrl ga bo meč, ki ni človeški.
Bežal bo pred mečem
in njegovi mladeniči bodo tlačani.
Njegova skala bo od groze izginila,
njegovi prvaki bodo trepetali že pred bojnim znamenjem,
govori Gospod, ki ima ognjišče na Sionu,
peč v Jeruzalemu.
Kraljestvo pravičnosti
32
Glej, kralj bo kraljeval pravično,
prvaki bodo vladali po postavah.
Vsak bo kakor zavetje pred vetrom
in zaklonišče pred nalivom,
kakor potoki vodá v pustinji,
kakor senca mogočne skale v izsušeni deželi.
Oči vidcev ne bodo več zaprte,
ušesa poslušalcev bodo poslušala.
Srce zaletavih se bo naučilo spoznanja,
jezik jecljavih bo naglo in razločno govoril.
Bedaka ne bodo razglašali za plemenitega,
podleža ne bodo več imenovali spoštovanega.
Kajti bedak govori bedasto,
njegovo srce snuje zlo,
da počenja bogoskrunstvo
in varljivo govori o Gospodu,
da zaničuje željo lačnega
in žejnemu odreka pijačo.
Podleževe podlosti so hudobne,
on snuje zvijače,
da z lažnivimi besedami pogublja siromake,
tudi ko ubožec zagovarja pravico.
Plemeniti snuje plemenito
in se poteguje za plemenito.
Lahkomiselne ženske
Lahkomiselne ženske, vstanite, poslušajte moj glas!
Brezskrbne hčere, prisluhnite mojim besedam!
10 Še leto in dan
in boste, brezskrbne, trepetale,
kajti odpadla bo trgatev,
pospravljanje ne bo prišlo.
11 Tresite se, lahkomiselne,
trepetajte, brezskrbne.
Slecite se in razgalite,
opašite si ledja z raševino.
12 Bíjte se po prsih zaradi krasnih polj,
zaradi rodovitnih trt,
13 zaradi njiv mojega ljudstva,
kjer poganja trnje in grmovje,
da, zaradi vseh veselih hiš,
zaradi radostnega mesta.
14 Kajti palača bo zapuščena,
hrumenje mesta bo zamrlo,
dvorski grič in stražni stolp
bosta brlog za vselej,
v veselje divjim oslom,
za pašnik čredam.
Pravičnost bo prinesla mir
15 Tedaj se bo duh z višave razlil na nas
in puščava bo postala vrt,
vrt pa bo veljal za gozd.
16 V puščavi bo imela dom pravica,
pravičnost bo prebivala v vrtu.
17 Delo pravičnosti bo mir,
sad pravičnosti bo počitek in varnost na veke.
18 Moje ljudstvo bo prebivalo v mirnem kraju,
v varnih domovih in brezskrbnih počivališčih.
19 Ko bodo otresali gozd, bo padalo kakor toča
Db. Toča bo, ko se bo spuščal gozd.
in mesto se bo z vrha širilo
Db. se bo nižalo.
v nižino.
20 Blagor vam, ki boste sejali ob vseh vodah
in puščali, da bodo voli in osli prosto hodili.
33 Gospod je naše upanje
Gorje ti, uničevalec,
ki sam še nisi uničen,
varljivec,
ki ga še niso prevarali!
Ko boš nehal uničevati,
boš uničen,
ko boš nehal varati,
te bodo prevarali.

Gospod, bodi nam milostljiv, vate upamo.
Ti si bil njihov laket vsako jutro,
bodi tudi naša rešitev v času stiske.
Pred glasom množice bežijo ljudstva,
če se vzdigneš, se razkropijo narodi.
Plen poberejo, kakor ga poberejo gosenice,
kakor naletavajo kobilice, planejo po njem.
Gospod je vzvišen, saj prebiva na višavah,
on napolnjuje Sion s pravico in pravičnostjo.
On je varnost tvojih časov,
bogastvo odrešenja, modrosti in spoznanja,
strah Gospodov je njegov zaklad.

Glej, Ariélci vpijejo zunaj,
poslanci miru bridko jokajo.
Ceste so zapuščene,
popotniki so izginili.
Prelamlja zavezo,
zaničuje mesta,
ne spoštuje človeka.
Dežela vene in se suši,
Libanon se sramuje in omaguje,
Šarón je postal kakor puščava,
Bašán in Karmel odmetavata listje.

10 Zdaj vstanem, govori Gospod,
zdaj se vzdignem,
zdaj se povzpnem.
11 Spočeli boste vročino, rodili boste strnje,
vaše sopenje
Db. vaš duh; aram. moj duh.
bo ogenj, ki vas bo požrl.
12 Ljudstva bodo žgano apno,
posekano trnje, sežgano v ognju.

13 Poslušajte vi, ki ste daleč, kaj sem naredil,
vi, ki ste blizu, spoznajte mojo moč.
14 Grešniki na Sionu se tresejo,
drget prevzema skrunilce:
kdo od nas bo obstal ob ognju, ki požira,
kdo od nas bo obstal ob večnem plamenu?
15 Kdor ravna pravično in govori odkrito,
kdor odklanja utrgavanje in izsiljevanje,
kdor otresa svojo roko, da ne sprejema podkupnine,
kdor si maši uho, da ne posluša o prelivanju krvi,
kdor si zatiska oči, da ne vidi hudega.
16 Ta prebiva na višavah,
trdnjave na pečinah so mu varno bivališče,
svoj kruh dobiva, voda mu je zagotovljena.
Svetla prihodnost Jeruzalema
17 Tvoje oči bodo gledale kralja v njegovi lepoti,
ogledovale si bodo prostrano deželo.
18 Tvoje srce bo strahoma preudarjalo:
Kje je tisti, ki je štel,
kje je tisti, ki je tehtal,
kje je tisti, ki je štel stolpe?
19 Drznega ljudstva ne boš več videl,
ljudstva zamolkle govorice, ki je nisi razumel,
jecljavega jezika, ki ga nisi poznal.
20 Poglej na Sion, mesto naših praznikov:
tvoje oči bodo videle Jeruzalem,
varno bivališče, šotor, ki ga ne selijo,
ki mu klinov nikdar ne izrujejo
in se mu nobena vrv ne utrga.
21 Ker je mogočni Gospod tam za nas
mesto potokov, rek in širokih rokavov,
ne bo prišel vanj čoln na vesla,
mogočna ladja ga ne bo preplula.
22 Kajti Gospod je naš sodnik, Gospod je naš zakonodajalec,
Gospod je naš kralj, on nas rešuje.

23 Tvoje vrvi bodo potrgane,
ne bodo več trdno držale jambora
in ne razpenjale zastave.
Tedaj bodo delili plen, velik rop,
hromi bodo grabili po plenu.
24 In noben prebivalec ne bo več rekel: »Bolan sem.«
Ljudstvo, ki bo tam prebivalo, bo oproščeno krivde.
Bog bo sodil narode
34
Približajte se, narodi, da boste slišali,
prisluhnite, o ljudstva!
Naj posluša zemlja in vse, kar jo napolnjuje,
svet in vse, kar se na njem poraja.
Kajti Gospod se je razsrdil na vse narode,
se razjezil na vso njihovo vojsko,
zaklel jih je, dal jih je v klanje.
Njihovi pobiti bodo razmetani,
iz njihovih trupel se bo dvigal smrad,
gore bodo prepojene z njihovo krvjo.
Vsa nebesna vojska bo izginila,
nebo se bo zvilo kakor knjižni zvitek,
vsa njegova vojska bo popadala,
kakor pade listje s trte,
kakor pade s smokve.

Kajti na nebu se je opil moj meč,
glej, spušča se nad Edóm,
nad ljudstvo, ki sem ga z zakletvijo izročil sodbi.
Gospodov meč je poln krvi,
zamaščen je s tolščo,
s krvjo jagnjet in kozlov,
z ledvično tolščo ovnov.
Kajti Gospodovo je klanje v Bocri,
veliki pokol v deželi Edóm.
Nosorogi bodo padli z njimi,
junci z junaki.
Njihova dežela se bo napojila z njihovo krvjo,
njihova zemlja bo mastna od tolšče.

Kajti to je dan Gospodovega maščevanja,
leto povračila za pravdo Siona.
Njegovi potoki se bodo spremenili v smolo,
njegova zemlja v žveplo,
njihova dežela bo goreča smola.
10 Ne podnevi ne ponoči ne bo ugasnila,
njen dim se bo dvigal na veke.
Iz roda v rod bo ostajala pusta,
na vekov veke ne bo nihče hodil po njej.
11 Polastila se je bosta pelikan in jež,
sova in vran bosta prebivala v njej.
Gospod
Dodano.
bo potegnil čeznjo vrvico zmešnjave
in grezilo praznote.
12 Njihovi plemiči bodo razglašali, da ni več kraljestva,
in vseh njenih prvakov bo konec.
13 Njene palače bo preraslo trnje,
v njenih trdnjavah bosta kopriva in osat.
Postala bo brlog za šakale,
ograda za noje.
14 Zbirale se bodo divje mačke in hijene,
kozjenogi
Db. kosmatinec, tj. krajevni demon.
bo srečaval svojega tovariša.
Tam bo ždela vešča,
našla si bo kraj počitka.
15 Tam bo gnezdila kača skakalka in odlagala,
zalegala in varovala v njeni senci.
Tam se bodo zbirali jastrebi,
vsak s svojim tovarišem.
16 V Gospodovi knjigi poiščite in preberite:
Nobena izmed njih ni odsotna,
nobena ne pogreša svoje tovarišice,
kajti poklicala so jih Gospodova
Db. njegova.
usta,
njegov duh jih je zbral.
17 On sam je zanje vrgel žreb,
njegova roka jim je z vrvico odmerila delež.
Na vekomaj jo bodo imele v lasti,
iz roda v rod bodo prebivale v njej.
Vrnitev na Sion
35
Naj vriskata puščava in goljava,
raduje naj se pustinja
in naj cvete kakor narcisa.
Bujno naj cvete,
naj se raduje in radostna vriska.
Dano ji bo veličastvo Libanona,
krasota Karmela in Šaróna.
Gledali bodo Gospodovo veličastvo,
krasoto našega Boga.

Okrepíte utrujene roke,
utrdíte klecava kolena.
Recite njim, ki so plahega srca:
»Bódite močni, nikar se ne bojte!
Glejte, vaš Bog!
Maščevanje prihaja,
Božje povračilo,
on prihaja, da vas reši!«

Tedaj bodo spregledale oči slepih,
gluhim se bodo odprla ušesa.
Tedaj bo hromi skakal kakor jelen,
jezik nemega bo vriskal.
Kajti v puščavi se bodo odprli vrelci,
v pustinji potoki.
Goljava bo postala jezero,
žejna dežela vrelci vodá,
počivališče v pokrajini šakalov
bo trata za trstje in bičje.

Tam bo utrjena pot,
imenovali jo bodo Sveta pot,
nečisti ne bo hodil po njej.
Gospod
Db. On.
jim bo utiral pot,
niti bedni ne bodo zašli.
Tam ne bo leva,
huda zver ne bo stopila nanjo,
ne bo je najti,
tam bodo hodili le odrešeni.
10 Gospodovi osvobojenci se bodo vrnili
in prišli s pesmijo na Sion.
Nad njihovo glavo bo večno veselje,
dosegli bodo radost in veselje,
žalost in vzdihovanje bosta zbežala.
Sanheríb grozi Jeruzalemu
(2 Kr 18,13–37; 2 Krn 32,1–19)
36
V štirinajstem letu kralja Ezekíja je asirski kralj Sanheríb šel nad vsa utrjena Judova mesta in jih osvojil. Asirski kralj je poslal iz Lahíša h kralju Ezekíju v Jeruzalem Rabšakéja
Ali velikega točaja.
z močno vojsko. Ta se je ustavil pri vodovodu h gornjemu zbiralniku, ob cesti k Belivčevemu zemljišču. Tedaj so prišli k njim dvorni oskrbnik, Hilkijájev sin Eljakím, pisar Šebná in letopisec, Asáfov sin Joáh.
Rabšaké jim je rekel: »Povejte Ezekíju: Tako govori veliki kralj, asirski kralj: Kakšna je opora, na katero se zanašaš? Praviš, da je govorjenje ustnic že izkušenost
Db. nasvet.
in moč za vojskovanje? Na koga se vendar zanašaš, da si se mi uprl? Zdaj, glej, se zanašaš na ta nalomljeni trstovec, na Egipt, ki se vsakemu, ki se opre nanj, zadere v dlan in jo predre. Tak je faraon, egiptovski kralj, za vse, ki se zanašajo nanj. Če pa mi porečete: ›V Gospoda, svojega Boga, zaupamo‹ – mar ni to on, čigar višine in oltarje je Ezekíja odpravil ter Judu in Jeruzalemu rekel: ›Pred tem oltarjem molite?‹ Zdaj torej sprejmi izziv mojega gospodarja, asirskega kralja: dam ti dva tisoč konj, če premoreš jezdece, da jih posadiš nanje! Kako boš odbil enega samega, čeprav najnižjega častnika mojega gospodarja, ko se glede konj in konjenikov zanašaš na Egipt? 10 In naposled, ali sem brez Gospodove volje prišel nad ta kraj, da ga pokončam? Gospod mi je rekel: ›Pojdi nad to deželo in jo opustoši!‹«
11 Tedaj so Hilkijájev sin Eljakím, Šebná in Joáh prosili Rabšakéja: »Govôri s svojimi hlapci po aramejsko! Saj razumemo. Ne govôri z nami po judovsko, ker to sliši ljudstvo, ki je na obzidju!« 12 Rabšaké jim je rekel: »Me je mar moj gospodar poslal, da govorim te besede le tvojemu gospodarju in tebi, in ne tudi možem, ki sedijo na obzidju in bodo morali skupaj z vami jesti svoje blato in piti svoj seč?«
13 Tedaj se je Rabšaké ustopil in po judovsko zaklical na ves glas: »Poslušajte besedo velikega kralja, asirskega kralja! 14 Tako govori kralj: Naj vas Ezekíja ne zavaja, kajti ne bo vas mogel rešiti. 15 Naj vam Ezekíja ne vliva zaupanja v Gospoda in ne pravi: Gospod nas bo gotovo rešil in to mesto ne bo dano v roke asirskemu kralju. 16 Ne poslušajte Ezekíja! Kajti tako govori asirski kralj: Sklenite prijateljstvo z mano in prestopite k meni, pa bo vsak lahko jedel sadove svoje trte in smokve in pil vodo iz svoje kapnice, 17 dokler ne pridem in vas ne vzamem v deželo, podobno vaši, v deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov. 18 Naj vas Ezekíja ne zapeljuje, ko pravi: ›Gospod nas bo rešil!‹ Mar so bogovi narodov mogli rešiti svojo deželo iz rok asirskega kralja? 19 Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje bogovi Sefarvájima? So morda rešili Samarijo iz mojih rok? 20 Kateri izmed bogov teh dežel je rešil svojo deželo iz mojih rok? Pa naj bi Gospod rešil Jeruzalem iz mojih rok?«
21 Molčali so in mu niso odgovorili niti besede, kajti kraljev ukaz je pravil: »Ne odgovarjajte mu!« 22 Nato so dvorni oskrbnik, Hilkijájev sin Eljakím, pisar Šebná in letopisec, Asáfov sin Joáh, prišli s pretrganimi oblačili k Ezekíju in mu naznanili Rabšakéjeve besede.
Ezekíja se posvetuje z Izaijem
(2 Kr 19,1–7)
37
Ko je kralj Ezekíja to slišal, si je pretrgal oblačila, se ogrnil v raševino in šel v Gospodovo hišo. Poslal je dvornega oskrbnika Eljakíma, pisarja Šebnája in starešine duhovnikov, ogrnjene v raševino, k Amócovemu sinu, preroku Izaiju. Rekli so mu: »Tako govori Ezekíja: ›Dan stiske, kazni in sramote je ta dan! Otroci so prišli do poroda, ni pa moči, da bi se rodili. Morda je Gospod, tvoj Bog, prisluhnil besedam Rabšakéja, ki ga je njegov gospodar, asirski kralj, poslal zasramovat živega Boga, in ga bo kaznoval za besede, ki jih je Gospod, tvoj Bog, slišal. Zato vzdigni molitev za ostanek, ki se še najde!‹«
Ko so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju, jim je Izaija rekel: »Tako recite svojemu gospodarju: Tako govori Gospod: ›Ne boj se zaradi besed, ki si jih slišal in so me z njimi sramotili služabniki asirskega kralja! Glej, dal mu bom duha, da bo slišal novico in se vrnil v svojo deželo, v njegovi deželi pa ga bom pustil pasti pod mečem.‹«
Sanheríbova ponovna grožnja
(2 Kr 19,8–13)
Rabšaké se je vrnil in našel asirskega kralja v boju z Libno. Slišal je namreč, da je bil odrinil iz Lahíša. Ko pa je o etiopskem
Ali nubijskem; db. kušíjskem.
kralju Tirháku slišal praviti: »Glej, napotil se je, da bi se bojeval zoper tebe!« je poslal odposlance k Ezekíju in rekel: 10 »Tako povejte Judovemu kralju Ezekíju in recite: ›Naj te ne zavaja tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskemu kralju. 11 Glej, sam si slišal, kaj so asirski kralji storili vsem deželam, da so jih z zakletvijo pokončali. In ti naj bi se rešil? 12 Mar so bogovi narodov rešili nje, ki so jih uničili moji očetje: prebivalce Gozána, Harána, Recefa in sinove Edena, ki so bili v Telasárju? 13 Kje je kralj Hamáta, kralj Arpáda, kralj mesta Sefarvájima, Hene in Avája?‹«
Ezekíja moli v templju
(2 Kr 19,14–19)
14 Ezekíja je vzel pisanje iz rok odposlancev in ga prebral. Nato je Ezekíja šel v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom. 15 Potem je Ezekíja molil pred Gospodom in rekel: 16 »Gospod nad vojskami, Izraelov Bog, ki prestoluješ med kerubi! Ti si Bog, ti edini vsem kraljestvom na zemlji, ti si naredil nebo in zemljo. 17 Napní, Gospod, uho in prisluhni! Odpri, Gospod, oči in poglej! Poslušaj besede, ki jih je poslal Sanheríb, da bi osramotil živega Boga! 18 Res so, Gospod, asirski kralji opustošili narode in njihove dežele, 19 njihove bogove pa pometali v ogenj. Saj to niso bogovi, temveč delo človeških rok, les in kamen, zato so jih mogli uničiti. 20 Zdaj torej, Gospod, naš Bog, nas vendar reši iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod, edini Bog!«
Izaijev odgovor Ezekíju
(2 Kr 19,20–28)
21 Tedaj je Amócov sin Izaija poslal sporočilo Ezekíju in rekel: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Ker si molil k meni glede asirskega kralja Sanheríba, 22 je to beseda, ki jo je Gospod govoril o njem:
Posmehuje se ti, zaničuje te
devica, hči sionska,
z glavo maje za teboj
hči jeruzalemska.

23 Koga si sramotil in žalil,
proti komu si povzdignil glas
in ošabno vzdignil oči?
Proti Svetemu Izraelovemu!
24 Po svojih odposlancih si sramotil Gospoda.
Rekel si: »S svojimi številnimi vozovi
sem se povzpel na višave gora,
na skrajna področja Libanona;
posekal njegove najvišje cedre,
njegove izbrane ciprese;
prišel sem do najbolj odmaknjenega prenočišča,
do njegovega najbolj gostega gozda.
25 Izkopaval sem vodnjake
in pil vodo,
s stopalom svojih nog sem posušil
vse egiptovske veletoke.«

26 Kaj nisi slišal:
iz daljave sem to pripravljal že zdavnaj,
od nekdanjih dni sem to oblikoval,
zdaj sem to privedel,
da zrušiš v kupe razvalin
utrjena mesta.
27 Zato so njihovi prebivalci onemogli,
prestrašili so se in osramotili,
postali so bilje na polju,
mlado zelišče,
trava po strehah, ki uvene,
preden se dvigne.

28 Poznam tvoj počitek,
tvoj odhod in tvoj prihod,
tvoje divjanje proti meni.
29 Ker divjaš proti meni
in se je tvoja prevzetnost vzpela do mojih ušes,
ti bom dal svoj obroček v nos,
svojo brzdo v usta,
in te odpeljal po poti,
po kateri si prišel.
Znamenje Božjega varstva
(2 Kr 19,29–34)
30 To naj ti bo v znamenje: letos jejte lanski presežek, drugo leto podrastek, tretje leto pa sejte in žanjite, zasajajte vinograde in jejte njihov sad. 31 Ubežniki Judove hiše, ki bodo preostali, bodo spet poganjali korenine navzdol in prinašali sad navzgor. 32 Kajti iz Jeruzalema bo vzniknil ostanek, ubežniki z gore Sion. Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to storila.
33 Zato Gospod tako govori o asirskem kralju: »Ne bo prišel v to mesto in ne ustrelil tja puščice, ne bo se mu približal s ščitom, ne nasul nasipa proti njemu. 34 Po poti, po kateri je prišel, bo šel nazaj, v to mesto pa ne bo prišel, govori Gospod. 35 Branil bom to mesto, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.«
Sanheríbov konec
(2 Kr 19,35–37; 2 Krn 32,20–23)
36 Tedaj je prišel Gospodov angel in v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč mož. Ko so zjutraj vstali, glej, so bili vsi trupla, mrliči. 37 Tedaj je asirski kralj Sanheríb odrinil, šel in se vrnil; ostal je v Ninivah. 38 Ko je molil v hiši svojega boga Nisróha, sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarécer z mečem ubila. Ta dva sta se zatekla v deželo Ararát, njegov sin Asarhadón pa je postal kralj namesto njega.
Ezekíja zboli in ozdravi
(2 Kr 20,1–10; 2 Krn 32,24–26)
38
Tiste dni je Ezekíja zbolel na smrt. K njemu je prišel prerok Izaija, Amócov sin, in mu rekel: »Tako govori Gospod: Daj ukaze za svojo hišo, kajti umrl boš, ne boš preživel!« Ta pa je svoj obraz obrnil k steni in molil h Gospodu: »Oh, Gospod, spomni se, da sem v zvestobi in s celim srcem hodil pred tvojim obličjem, da sem delal, kar je dobro v tvojih očeh!« In Ezekíja je glasno jokal.
In Gospodova beseda se je zgodila Izaiju, rekoč: »Pojdi in povej Ezekíju: Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, videl tvoje solze. Glej, pridal bom tvojim dnem petnajst let. Rešil bom tebe in to mesto iz rok asirskega kralja in branil to mesto.
To naj ti bo znamenje od Gospoda, da bo Gospod izpolnil, kar je rekel: glej, pomaknil bom senco na stopnicah, ki se v soncu spušča po Aházovem stopnišču,
Ali sončni uri.
za deset stopnic
Ali stopinj.
nazaj.« In sonce se je vrnilo za deset stopnic
Ali stopinj.
nazaj po stopnicah, ki jih je prešlo.
Ezekíjeva zahvalna molitev
Pesem Ezekíja, Judovega kralja, ko je bil bolan in je spet ozdravel:
10 Rekel sem: Sredi svojih dni bom odšel
skozi vrata podzemlja,
oropan bom ostanka svojih let.
11 Rekel sem: Ne bom gledal Gospoda Boga
v deželi živih,
ne bom več videl človeka
med prebivalci večnega pokoja.
12 Moj dom bodo izruvali in odnesli proč
kakor pastirski šotor.
Komaj sem svoje življenje navil kakor tkalec,
me bo odrezal od osnutka,
od jutra do večera me boš pokončal.
13 Umirjal sem se
Aram. Vpil sem.
do jutra:
kakor lev bo zdrobil vse moje kosti,
od dneva do noči me boš pokončal.

14 Čivkal sem kakor lastovka in vrabec,
grulil kakor golob.
Moji pogledi v višavo so bili utrujeni:
Gospod, v stiski sem, potegni se zame!
15 Kako naj govorim, da mi je rekel:
naredil je!
Veselo bom preživljal vsa svoja leta
Sir. Ves moj spanec je pobegnil.
zaradi grenkobe, ki mi je morila dušo.

16 O Gospod, z grenkobami se ljudje poživljajo,
Db. Gospod, po teh stvareh ljudje živijo.
življenje mojega duha je v vsaki od njih:
okrepil si me in me poživil.
17 Glej, v blagor
mi je bila grenka bolečina,
saj si obvaroval
Tako gr., lat.; hebr. ljubil.
moje življenje
pred jamo uničenja.
Vrgel si za svoj hrbet
vse moje grehe.
18 Podzemlje te namreč ne more hvaliti,
smrt te ne more slaviti.
Tisti, ki so padli v jamo, ne morejo zaupati
v tvojo zvestobo.
19 Le kdor živi, kdor živi, te slavi,
kakor jaz danes.
Oče oznanja sinovom
tvojo zvestobo.

20 Gospod je tu, da me rešuje,
zato udarjajmo na strune
vse dni svojega življenja
v hiši Gospodovi!

21 Izaija je rekel: »Naj vzamejo kepo smokev in jo položijo na uljé, da ozdravi.« 22 In Ezekíja je rekel: »Kaj je znamenje, da pojdem v Gospodovo hišo?«
Babilonski poslanci pri Ezekíju
(2 Kr 20,12–19)
39
Tisti čas je poslal babilonski kralj Merodáh Baladán, Baladánov sin, Ezekíju pisma in dar, ker je slišal, da je bil Ezekíja bolan in da je ozdravel. Ezekíja se je odposlancev
Db. se jih je.
razveselil in jim razkazal hišno zakladnico, srebro in zlato, dišave in dragocena olja, vso hišno orožarno in vse, kar se je našlo v njegovih zakladnicah. Ni bilo stvari v njegovi hiši in po vsej njegovi oblasti, katere bi jim Ezekíja ne bil pokazal. Tedaj je prišel h kralju Ezekíju prerok Izaija in mu rekel: »Kaj so rekli ti možje in od kod so prišli k tebi?« Ezekíja je rekel: »Iz daljne dežele so prišli k meni, iz Babilona.« Pa je rekel: »Kaj so videli v tvoji hiši?« Ezekíja je rekel: »Vse, kar je v moji hiši, so videli. Ni je stvari v mojih zakladnicah, katere jim ne bi bil pokazal.«
Tedaj je Izaija rekel Ezekíju: »Poslušaj besedo Gospoda nad vojskami: ›Glej, prišli bodo dnevi, ko bo vse, kar je v tvoji hiši in kar so tvoji očetje do tega dne nabrali, odneseno v Babilon. Nič ne bo ostalo, govori Gospod. Nekaj tvojih sinov, ki se ti bodo rodili, bodo vzeli, da bodo za strežaje na dvoru babilonskega kralja.‹« Ezekíja je rekel Izaiju: »Gospodova beseda, ki si jo govoril, je dobra.« Rekel si je namreč: »Zares, mir in varnost bosta v mojih dneh!«
Drugi del
Bog bo rešil svoje ljudstvo
40
Tolažite, tolažite moje ljudstvo,
govori vaš Bog.
Govorite hčeri jeruzalemski na srce
in ji kličite,
da je njena tlaka dokončana,
da je njena krivda poravnana,
ker je prejela iz Gospodove roke
dvojno kazen za vse svoje grehe.

Glas kliče:
V puščavi pripravite pot Gospodu,
zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu!
Vsaka dolina naj se vzdigne
in vsak hrib in grič naj se poniža,
kar je vijugasto, naj bo ravno,
in grebeni naj bodo ravnina.
Razodelo se bo Gospodovo veličastvo
in videlo ga bo hkrati vse meso,
Tj. vse človeštvo.
kajti Gospodova usta so govorila.

Glas pravi: »Kliči!«
Pa rečem: »Kaj naj kličem?«
»Vse meso
Tj. vse človeštvo.
je trava,
vsa njegova dobrota kot cvetica na polju.
Trava se posuši, cvetica ovene,
ko Gospodov dih pihne vanjo;
zares, ljudstvo je trava.
Trava se posuši, cvetica ovene,
beseda našega Boga pa obstane na veke.«
Hči sionska – znanilka veselja
Povzpni se na visoko goro,
znanilka veselja, Sion,
močno povzdigni svoj glas,
znanilka veselja, Jeruzalem,
povzdigni ga, ne boj se!
Povej Judovim mestom:
»Glejte, vaš Bog!
10 Glejte, Gospod Bog prihaja z močjo,
njegov laket vlada zanj.
Glejte, njegovo plačilo je z njim,
njegovo povračilo pred njim.
11 Kakor pastir pase svojo čredo,
jo zbira s svojim laktom,
jagnjeta nosi v svojem naročju,
počasi vodi doječe.«
Bog je velik
12 Kdo je s svojim prgiščem izmeril morja
in s pedjo razmejil nebo,
z merico zajel prah zemlje,
s tehtnico odtehtal gore
in s skodelicama griče?
13 Kdo je naperil Gospodovega duha
in ga kot njegov svetovalec poučil?
14 S kom se je posvetoval in ga je modril
ter ga učil poti pravice,
ga učil spoznanja
in mu kazal pot razumnosti?
15 Glej, narodi so kakor kaplja z vedra,
veljajo kakor prašek na tehtnici,
glej, otoke vzdiguje kakor zrna.
16 Libanon nima dovolj drv za ogenj,
njegovih živali ni dovolj za žgalno daritev.
17 Vsi narodi so kakor nič pred njim,
manj kakor nič in zmedo mu pomenijo.

18 Komu torej hočete primerjati Boga,
kakšno podobo hočete postaviti poleg njega?
19 Malika je ulil kovač,
zlatar ga je prevlekel z zlatom,
srebrar s srebrnimi verižicami.
20 Kdor je bil preubog za takšen dar,
je izbral les, ki ne trohni,
in si poiskal spretnega rezbarja,
da bi naredil malika, ki se ne bo majal.

21 Mar ne poznate, ali ne slišite?
Ali vam ni oznanjeno od začetka,
mar ne razumete temeljev sveta?
22 On je, ki prestoluje nad zemeljskim krogom,
katerega prebivalci so kakor kobilice,
ki razprostira nebo kakor pregrinjalo,
ga razpenja kakor šotor za prebivanje.
23 On, ki daje v nič kneze,
spravlja v zmedo zemeljske sodnike.

24 Komaj so vsajeni, komaj vsejani,
komaj se njihovo steblo ukorenini v zemlji,
že pihne vanje, da se posušijo
in vihar jih odnese kakor strnje.

25 »Komu me torej hočete primerjati,
da bi mu bil enak?« govori Sveti.
26 Povzdignite kvišku svoje oči in poglejte:
kdo je ustvaril te reči?
On, ki izpeljuje njihovo vojsko po vrsti
in kliče vse po imenu:
zaradi njegove vrhovne oblasti
in silne moči
nobena ne manjka.
Zaupajte Bogu
27 Zakaj torej praviš, o Jakob,
govoriš, o Izrael:
»Moja pot je zakrita Gospodu,
moja pravica uhaja mojemu Bogu.«
28 Mar ne veš, ali nisi slišal:
Gospod je večni Bog,
Stvarnik koncev zemlje.
Ne omaga in ne opeša,
njegova razumnost se ne da raziskati.
29 Omagujočemu daje moč,
onemoglemu povečuje vzdržljivost.
30 Mladeniči omagujejo in pešajo,
mladci se spotikajo in padajo,
31 tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč,
vzdigujejo trup kakor orli,
tekajo, pa ne opešajo,
hodijo, pa ne omagajo.
Kdo je poklical Kira?
41
Umolknite pred menoj, otoki,
ljudstva naj okrepijo svojo moč.
Približajo naj se in govorijo,
skupaj pristopimo k pravdi!

Kdo je obudil tega z vzhoda,
ki ga kliče pravičnost, da stopa za njo,
da postavlja predenj narode
in mu podreja kralje,
spreminja vsak meč v prah,
vsak lok v razneseno strnje?
Podi jih in mirno hiti naprej,
s svojimi nogami ne hodi po stezi.
Kdo je to storil in naredil?
On, ki kliče rodove od začetka:
Jaz, Gospod, ki sem prvi
in sem pri poslednjih še isti.
Otoki so gledali in se prestrašili,
konci zemlje so se stresli,
približali so se in pristopili:
vsak pomaga svojemu sosedu
in pravi svojemu bratu: »Bodi srčen!«
Livar osrčuje zlatarja,
gladilec s kladivom kovača ob nakovalu.
O spoju pravi: »Dober je!«
in ga z žeblji utrjuje, da bi se ne majal.
Izrael je Gospodov služabnik
Ti pa, Izrael, moj služabnik,
Jakob, ki sem ga izvolil,
potomec Abrahama, mojega prijatelja,
ki sem te vzel s koncev zemlje,
te poklical iz njenih skrajnih kotov
in ti rekel: »Ti si moj služabnik,
izvolil sem te in te nisem zavrgel.«
10 Ne boj se, saj sem s teboj,
nikar se plaho ne oziraj,
saj sem jaz tvoj Bog.
Okrepil te bom in ti pomagal,
podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti.

11 Glej, sramovali se bodo in zardevali
vsi, ki so razdraženi proti tebi,
postali bodo kakor nič in bodo propadli,
tisti, ki se pravdajo s teboj.
12 Iskal jih boš, pa jih ne boš našel,
tistih, ki se prepirajo s teboj.
Postali bodo kakor nič in kot praznina,
tisti, ki se spopadajo s teboj.
13 Kajti jaz sem Gospod, tvoj Bog,
ki te držim za desnico
in ti pravim: »Ne boj se,
jaz ti bom pomagal.«

14 Ne boj se, o Jakob, črviček,
krdelce Izraelovo,
jaz ti bom pomagal, govori Gospod,
Sveti Izraelov je tvoj odkupitelj.
15 Glej, naredil te bom za mlatilne sani,
nove, z mnogimi zobmi.
Mlatil boš gore in jih drobil,
griče boš naredil kakor pleve.
16 Véjal jih boš in odnesel jih bo veter,
vihar jih bo razpršil.
Ti pa se boš veselil v Gospodu,
se hvalil s Svetim Izraelovim.

17 Revni in ubogi iščejo vodo,
pa je ni,
njihov jezik se suši od žeje.
Jaz, Gospod, jih bom uslišal,
jaz, Izraelov Bog, jih ne bom zapustil.
18 Na golih gričih bom odprl reke
in studence sredi dolin,
puščavo bom spremenil v jezero vodá,
suho deželo v vrelce vodá.
19 V puščavo bom zasadil cedro,
akacijo, mirto in oljko,
v pustinjo bom postavil cipreso,
brest in jelko skupaj,
20 da bodo videli in spoznali,
opazili in hkrati doumeli,
da je to naredila Gospodova roka,
da je to ustvaril Sveti Izraelov.
Bog izziva malike
21 Predstavite svojo pravdo, govori Gospod,
prinesite svoje dokaze, govori Jakobov kralj.
22 Naj pristopijo in nam oznanijo
reči, ki se bodo pripetile.
Prejšnje reči, katere so, oznanite,
da si bomo vzeli k srcu
in spoznali njihovo izpolnitev,
ali dajte nam slišati prihodnje reči.
23 Oznanite reči, ki pridejo nazadnje,
pa bomo spoznali, da ste vi bogovi.
Da, storite kaj dobrega ali slabega,
pa se bomo čudili in gledali hkrati.
24 Glejte, vi ste nič
in vaše delo je ničevo,
gnusoba je, kdor vas izbere.

25 Obudil sem ga s severa in je prišel,
od sončnega vzhoda bo klical moje ime.
Kneze bo mendral kakor ilovico,
kakor lončar tepta glino.
26 Kdo je to oznanil od začetka, da bi vedeli,
in vnaprej, da bi rekli: »Prav je.«
Nihče ni oznanil, nihče ni dal slišati,
nihče ni slišal vaših besed.
27 Prvi oznanjam Sionu: »Glej, tu so!«
in dajem Jeruzalemu glasnika veselja.
28 Gledam naokrog, pa ni nikogar,
med njimi ni svetovalca,
ki bi ga mogel vprašati in bi mi vrnil besedo.
29 Glejte, vsi ti so nič,
ničeva so vsa njihova dela,
njihove ulite podobe so veter in zmeda.
42 Prvi spev o Gospodovem služabniku
Glejte, moj služabnik, ki ga podpiram,
moj izvoljeni, ki se ga veseli moja duša.
Položil sem nanj svojega duha,
narodom bo delil pravico.
Ne bo vpil, ne bo povzdigoval
in ne dal slišati svojega glasu po ulicah.
Nalomljenega trsta ne bo zlomil
in tlečega stenja ne ugasil,
zvesto bo delil pravico.
Ne bo opešal in ne klonil,
dokler ne vzpostavi pravice na zemlji
in otoki ne dočakajo njegove postave.

Tako govori Bog, Gospod,
ki je ustvaril nebo in ga razpel,
ki je razprostrl zemljo in njeno rast,
dal dih ljudem na njej
in duha hodečim po njej.
Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti
in te prijel za roko, varujem te
in te postavljam za zavezo ljudstvu
in za luč narodom,
da odpreš slepe oči
in izpelješ jetnike iz zapora,
iz ječe tiste, ki sedijo v temi.
Jaz sem Gospod, to je moje ime,
svoje slave ne dam drugemu,
ne svoje hvale malikom.
Glejte, prejšnje reči so se uresničile,
oznanjam pa nove reči,
preden vzklijejo,
vam jih dajem slišati.
Hvalnica Gospodu
10 Pojte Gospodu novo pesem,
njegovo hvalnico s konca zemlje:
prebivalci ob morju in vse, kar ga napolnjuje,
otoki in njihovi naseljenci.
11 Vzklikajo naj puščava in njena mesta,
vasi, ki v njih prebiva Kedár,
vriskajo naj prebivalci na pečinah,
oglašajo naj se z vrhov gorá.
12 Dajejo naj slavo Gospodu,
njegovo hvalo naj oznanjajo po otokih.
13 Gospod izhaja kakor junak,
vzbuja gorečnost kakor bojevnik,
zaganja bojni vik in krik,
nad sovražniki se izkazuje kot junak.
Čas odrešenja je tu
14 Dolgo sem molčal,
tiho sem bil in se premagoval,
zdaj stokam kakor porodnica,
duši me in težko diham.
15 Opustošil bom gore in griče,
posušil bom vse njihovo zelenje,
reke bom spremenil v struge
Db. obale, otoke.
in jezera posušil.
16 Popeljal bom slepe po poti,
ki je ne poznajo,
po stezah, ki jih ne poznajo,
jih bom vodil,
temò bom pred njimi spremenil v svetlobo,
grebene v ravnino.
To so reči, ki jih bom storil,
in jih ne bom opustil.
17 Umaknili se bodo nazaj, popolnoma osramočeni bodo tisti,
ki zaupajo v malike,
ki pravijo ulitim podobam:
»Vi ste naši bogovi!«
Zaslepljeno ljudstvo
18 Gluhi, poslušajte,
slepi, spreglejte, da boste videli!
19 Kdo je slep, če ne moj služabnik,
ali gluh kakor moj glasnik, ki ga pošiljam?
Kdo je slep kakor zaupnik,
slep kakor Gospodov služabnik?
20 Vidi veliko reči, pa se jih ne drži,
ušesa ima odprta, pa ne sliši.
21 Gospod je hotel tako zaradi svoje pravičnosti,
da bi naredil postavo veliko in slavno.
22 Vendar je to ljudstvo oropano in oplenjeno,
vsi so zaprti v ječah
in vtaknjeni v zapore.
Postali so plen brez rešitelja,
rop, ki zanj nihče ne reče: »Daj nazaj!«
23 Kdo izmed vas bo prisluhnil temu,
pazil in poslušal za prihodnost?
24 Kdo je izročil Jakoba v plenjenje
in Izraela roparjem?
Mar ne Gospod, ki smo grešili zoper njega,
tisti, ki niso hoteli hoditi po njegovih poteh
in niso poslušali njegove postave?
25 Zato je nanj izlil srd svoje jeze
in vojno vihro.
Divjala je okrog njega, toda ni spoznal,
žgala ga je, pa si ni vzel k srcu.
Bog bo rešil Izraela
43
Zdaj pa tako govori Gospod,
tvoj stvarnik, o Jakob,
tvoj upodabljavec, o Izrael:
Nikar se ne boj, saj sem te odkupil,
poklical sem te po imenu: moj si!
Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj,
ko čez reke, te ne poplavijo,
ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš
in plamen te ne bo ožgal.
Saj sem jaz, Gospod, tvoj Bog,
Sveti Izraelov, tvoj rešitelj.
Kot odkupnino zate dam Egipt,
Etiopijo
Ali Nubijo; db. Kuš.
in Sebo v zamenjavo zate.
Ker si drag v mojih očeh,
spoštovan in te ljubim,
dam ljudi v zameno zate
in ljudstva v zameno za tvoje življenje.
Db. in ljudstva namesto tvoje duše.
Ne boj se, saj sem jaz s teboj.
Tvoje otroke pripeljem z vzhoda,
zberem te od zahoda.
Severu porečem: »Daj!«
in jugu: »Nikar ne zadržuj!«
Pripelji moje sinove iz daljave,
moje hčere s konca zemlje,
vsakega, ki ima ime po meni,
ki sem ga sebi v slavo ustvaril,
upodobil in naredil.
Izrael je Božja priča
Pripelji ljudstvo, ki je slepo, čeprav ima oči,
ki so gluhi, čeprav imajo ušesa.
Zberó naj se hkrati vsi narodi,
snidejo naj se vsa ljudstva.
Kdo izmed njih bo to oznanil
in nam dal slišati prejšnje reči?
Privedejo naj svoje priče, da imajo prav,
naj slišijo in naj reko: »Res je!«
10 Vi ste moje priče, govori Gospod,
in moji služabniki, ki sem jih izvolil,
da spoznate in mi verjamete,
da uvidite, da sem to jaz!
Pred menoj ni bil noben bog upodobljen
in za menoj ne bo nobeden.
11 Jaz, jaz sem Gospod,
razen mene ni rešitelja.
12 Jaz sem oznanil, rešil in dal slišati,
in ni bilo med vami tujega boga.
Vi ste moje priče, govori Gospod,
in jaz sem Bog.
13 Tudi odslej sem isti,
ni ga, ki bi iztrgal iz moje roke,
delam in kdo mi bo preprečil?
Nova pot skozi puščavo
14 Tako govori Gospod,
vaš odkupitelj, Sveti Izraelov:
Zaradi vas posežem v Babilon
in podrem vse zapahe,
Kaldejce, na njihovih bahatih ladjah.
15 Jaz sem Gospod, vaš Sveti,
Izraelov stvarnik, vaš kralj.
16 Tako govori Gospod,
ki je utrl pot skozi morje
in stezo skozi deroče vode,
17 ki vodi v boj vozove in konje,
vojsko in junake:
Zdaj ležijo vsi skupaj in ne vstanejo več,
stleli so kakor stenj in ugasnili.
18 Ne spominjajte se prejšnjih reči,
ne mislite na nekdanje reči.
19 Glejte, nekaj novega storim,
zdaj klije, mar ne opazite?
Da, speljal bom pot skozi puščavo
in reke skozi pustinjo.
20 Slavile me bodo poljske živali,
šakali in noji,
da sem dal vodo v puščavi
in reke v pustinji,
da sem napojil svoje ljudstvo, svoje izvoljeno,
21 ljudstvo, ki sem ga zase upodobil,
da bodo pripovedovali mojo hvalo.
Bog odpušča zaradi sebe
22 Vendar nisi klical mene, Jakob,
se trudil zame, Izrael.
23 Nisi mi prinašal jagnjet kot svoje žgalne daritve,
ne me častil s svojimi klavnimi daritvami.
Nisem ti nalagal jedilnih daritev,
ne zahteval od tebe kadila.
24 Nisi mi z denarjem kupoval dišečega trsta,
ne me krepčal s tolščo klavnih daritev.
Le usužnjeval si me s svojimi grehi,
utrujal si me s svojimi krivdami.

25 Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem
tvoje prestopke zaradi sebe
in se ne spominjam tvojih grehov.
26 Spomni me, skupaj presodiva,
pripoveduj ti, da se izkažeš pravičnega.
27 Tvoj prvi oče je grešil
in tvoji sredniki so se mi upirali.
28 Zato sem osramotil
Db. oskrunil.
prvake svetišča
in izročil
Gr. … in tvoji prvaki so oskrunili svetišče. / In izročil sem.
Jakoba v zakletev,
Izraela v zasmeh.
Ne boj se, Izrael
44
Zdaj pa poslušaj, Jakob, moj služabnik,
Izrael, ki sem ga izvolil!
Tako govori Gospod, ki te je naredil,
te oblikoval od materinega telesa in ti pomaga:
Ne boj se, moj služabnik, Jakob,
Ješurún,
Ime pomeni ‘iskreni, pravi’; vzdevek za Izrael.
ki sem ga izvolil!
Kajti razlil bom vodo po žejni deželi,
potoke po izsušeni zemlji.
Razlil bom svojega duha na tvoj zarod
in svoj blagoslov na tvoje potomce.
Rastli bodo kakor sredi trave,
kakor vrbe ob potokih vodá.
Ta bo dejal: »Gospodov sem!«
drugi si bo dal ime po Jakobu,
oni si bo napisal na roko: »Gospodova last«
in si dal ime »Izrael«.
Samo Gospod je Bog
Tako govori Gospod, Izraelov kralj,
in njegov odkupitelj, Gospod nad vojskami:
Jaz sem prvi in jaz sem poslednji,
razen mene ni Boga!
Kdo je kakor jaz? Naj zakliče,
naj oznani in mi razloži:
odkar sem ustanovil starodavno ljudstvo,
prihodnje reči in tiste, ki prihajajo,
naj jim oznanijo.
Ne plašite se in ne bojte se!
Mar vam nisem to zdavnaj dal slišati in oznanil?
Vi ste moje priče:
ali je še kakšen Bog razen mene?
Ni je skale, ne poznam je.
Bedni malikovalci
Vsi izdelovalci malikov so zmedeni, njihovi ljubljenci nič ne koristijo. Njihove priče ne vidijo nič in ne vedo ničesar, zato bodo osramočeni. 10 Kdor upodobi boga ali ulije malika, nima od tega nobene koristi. 11 Glejte, vsi, ki ga častijo, bodo osramočeni, umetniki so samo ljudje. Vsi naj se zbero in se postavijo: hkrati bodo prestrašeni in osramočeni.
12 Kdor obdeluje železo s sekačem in se trudi z mehom, ga oblikuje s kladivi in obdeluje s svojim močnim laktom, postane lačen in je brez moči, ne pije vode in omaga. 13 Kdor obdeluje les, napne vrvico, ga začrtuje s svinčnikom, obdeluje z dleti in očrtuje s šestilom. Tako ga izdela podobnega možu, krasnemu človeku, da dobi svoj prostor v hiši. 14 Poseka si cedre, vzame cipreso ali hrast, ki se mu odebeli med gozdnim drevjem, vsadi cedro in dež ji daje, da zraste. 15 Človek jih uporablja za kurjavo, vzame jih in se ogreje, kuri z njimi in peče kruh. Naredi pa si tudi boga in ga časti, izdela iz njih malika in se mu klanja. 16 Polovico pokuri v ognju, od ostale polovice jé meso, speče pečenko in se nasiti. Tudi ogreje se in pravi: »Ah, ogrel sem se, čutim toploto.« 17 Iz ostanka pa si naredi malika za boga, pada predenj in se mu priklanja. Moli k njemu in pravi: »Reši me, kajti ti si moj bog!«
18 Ne spoznajo in ne razumejo, kajti njihove oči so zaslepljene, da ne spregledajo, in njihova srca, da ne doumejo. 19 Nihče si ne vzame k srcu, nima spoznanja ne razumnosti, da bi dejal: Polovico sem pokuril v ognju, na žerjavici sem spekel kruh, spekel sem meso in ga pojedel, iz ostanka pa naj naredim gnusobo, naj se priklanjam pred lesenim štorom? 20 Kdor se veseli pepela, ga je zapeljalo sprijeno srce. Ta ne rešuje svojega življenja in ne reče: »Mar ni prevara v moji desni?«
Bog bo rešil svoje ljudstvo
21 Spomni se na te reči, Jakob,
Izrael, saj si ti moj služabnik!
Upodobil sem te za služabnika, ti si moj,
Izrael, ne bom te pozabil.
22 Tvoje prestopke sem izbrisal kakor oblak
in tvoje grehe kakor meglice,
vrni se k meni, saj sem te odkupil.

23 Vriskajte, nebesa, saj je bil Gospod na delu,
vzklikajte, o globočine zemlje!
Zaženite vrisk, o gore,
gozd in vsa drevesa v njem,
kajti Gospod je odkupil Jakoba
in se poveličal v Izraelu.
Bog je gospodar sveta in zgodovine
24 Tako govori Gospod, ki te je odkupil
in te oblikoval od materinega telesa:
Jaz sem, Gospod, ki sem vse naredil,
ki sem sam razpel nebo,
razprostrl zemljo –
kdo je bil z menoj?
25 Razdiram znamenja čarovnikov,
vedeževalce razkrinkavam,
modrece odrivam nazaj
in otopevam njihovo učenost.
26 Povzdigujem besedo svojega služabnika
in izpolnjujem načrt svojih glasnikov.
O Jeruzalemu pravim: »Naseljen bo!«
o Judovih mestih: »Pozidana bodo!«
in njihove razvaline bom vzdignil.
27 Globini morja pravim: »Usahni,
tvoje tokove bom posušil.«
28 O Kiru pravim: »Moj pastir!«
vso mojo voljo bo izpolnil.
O Jeruzalemu bo dejal: »Naj bo pozidan!«
in o templju: »Naj bo postavljen!«
Kir je Božji poslanec
45
Tako govori Gospod svojemu maziljencu,
Kiru, ki sem ga prijel za desnico,
da pred njim porazim narode
in odpašem ledja kraljem,
da pred njim odprem duri
in nobena vrata ne ostanejo zaprta.
Jaz bom hodil pred teboj
in zravnaval okope,
razbijal bronasta vrata
in lomil železne zapahe.
Dal ti bom skrite zaklade,
bogastva v skrivališčih,
in spoznal boš, da sem jaz Gospod,
ki sem te poklical po imenu, Izraelov Bog!
Zaradi svojega služabnika Jakoba
in svojega izvoljenca Izraela
sem te poklical po imenu
in te odlikoval, ne da bi me bil poznal.
Jaz sem Gospod in drugega ni,
razen mene ni nobenega Boga,
opasal sem te, ne da bi me bil poznal.
Naj spoznajo od sončnega vzhoda in zahoda,
da ni nobenega razen mene,
jaz sem Gospod in drugega ni.
Delam svetlobo in ustvarjam temo,
narejam mir in ustvarjam gorje,
jaz, Gospod, delam vse to.

Rosite, nebesa, od zgoraj
in oblaki naj dežujejo pravičnost.
Odpre naj se zemlja in rodi rešitev,
naj hkrati požene pravičnost,
jaz, Gospod, sem to ustvaril.
Bog brani svojo odločitev
Gorje mu, kdor se prepira s svojim upodabljavcem,
on, črepinja med prstenimi črepinjami.
Mar pravi glina svojemu lončarju: »Kaj delaš?«
ali: »Tvoj izdelek ni nikakršno ročno delo.«
10 Gorje mu, kdor reče očetu: »Čemu oplajaš?«
ali ženi: »Čemu rojevaš?«
11 Tako govori Gospod,
Sveti Izraelov in njegov upodabljavec:
Mar me boste zasliševali glede mojih otrok
in mi ukazovali glede dela mojih rok?
12 Jaz sem naredil zemljo
in ustvaril človeka na njej,
jaz sem s svojimi rokami razprostrl nebo
in poveljujem vsej njegovi vojski.
13 Jaz sem ga obudil s pravičnostjo
in bom zravnal vse njegove poti.
On bo pozidal moje mesto
in odpustil moje izgnance,
brez kupnine in brez odškodnine,
govori Gospod nad vojskami.
Izraelov Bog je edini rešitelj
14 Tako govori Gospod:
Bogastvo Egipta, blago Etiopije
Ali Nubije; db. Kuša.
in postavni Sabéjci
bodo prišli k tebi in bodo tvoji,
hodili bodo za teboj.
Prišli bodo v okovih
in se poklonili pred teboj.
Prosili te bodo:
»Le pri tebi je Bog, drugega ni,
drugje ni Boga.«
15 Resnično, ti si skriti Bog,
Bog Izraelov, rešitelj.
16 Osramočeni in zmedeni bodo vsi hkrati,
izdelovalci malikov bodo razočarani odšli.
17 Izraela pa bo Gospod odrešil
z večnim odrešenjem.
Ne boste osramočeni in ne zmedeni,
nikoli ne!

18 Kajti tako govori Gospod,
ki je ustvaril nebo.
On je Bog, ki je upodobil zemljo in jo naredil,
on jo je utrdil.
Ni je ustvaril kot zmešnjavo,
za bivanje jo je oblikoval.
Jaz sem Gospod in drugega ni.
19 Govoril nisem na skrivnem,
v kakšnem temnem kotu zemlje.
Nisem rekel Jakobovim potomcem:
»Iščite me v zmešnjavi!«
Jaz, Gospod, govorim pravičnost,
oznanjam, kar je prav.

20 Zberite se in pridite,
pristopite vsi skupaj, ubežniki izmed narodov:
oni ne spoznajo,
nosijo lesenega malika
in molijo k bogu,
ki ne more rešiti.
21 Oznanite in predložite,
posvetujte se skupaj:
kdo je to dal slišati oddavnaj,
od tedaj oznanil?
Mar ne jaz, Gospod,
saj razen mene ni Boga,
pravičnega Boga in rešitelja
ni poleg mene.

22 Obrnite se k meni in rešite se,
vsi konci zemlje,
kajti jaz sem Bog in drugega ni.
23 Sam pri sebi sem prisegel,
iz mojih ust je prišla pravičnost,
beseda, ki se ne bo vrnila:
meni se bo upogibalo vsako koleno,
prisegal vsak jezik.

24 »Samo v Gospodu,« mi bo vsak rekel,
»je pravičnost in moč.«
K njemu bodo prišli in bodo osramočeni
vsi, ki so razdraženi proti njemu.
25 V Gospodu bodo našli pravičnost in se hvalili
vsi Izraelovi potomci.
Babilonski bogovi bodo propadli
46
Zgrudil se je Bel, omahnil je Nebó!
Njune podobe so postale živali in živinčeta,
ki vas nosijo
in omagajo pod bremenom.
Omahnila sta in se hkrati zgrudila,
nista mogla rešiti bremena,
njuna duša je šla v ujetništvo.

Poslušajte me, hiša Jakobova,
in ves ostanek hiše Izraelove,
ki sem vas vzel nase od materinega telesa,
vas nosil že od materinega naročja:
Db. od/iz maternice.
do vaše starosti ostanem isti,
do vaših sivih las vas bom tovoril.
Jaz sem naredil, jaz bom nosil,
jaz bom tovoril in osvobodil.

S kom me hočete vzporejati in enačiti,
da bi me primerjali in bi si bila podobna?
Ti, ki stresajo zlato iz mošenj
in tehtajo srebro z jezičkom,
si najamejo zlatarja, da iz njega naredi boga,
padajo pred njim in ga častijo.
Vzdigujejo ga na ramena,
nosijo ga in polagajo na podstavek,
kjer stoji in se ne gane s svojega mesta.
Če kdo vpije k njemu, ne odgovori,
iz njegove stiske ga ne reši.
Bog je gospodar prihodnosti
Spominjajte se tega in bodite močni,
vzemite si k srcu, uporniki!
Spominjajte se prejšnjih reči, iz davnine,
kajti jaz sem Bog in drugega ni,
Bog, in ni ga kakor jaz.
10 Od začetka oznanjam konec,
od davnine to, kar se še ni zgodilo.
Pravim: Moj sklep obvelja
in vsako svojo željo izpolnim.
11 Od vzhoda kličem roparico,
iz daljne dežele moža po svojem načrtu.
Kakor sem govoril, tako bom izpeljal,
kakor sem oblikoval, tako bom to naredil.

12 Poslušajte me, trdosrčni,
ki ste daleč od pravičnosti!
13 Približal sem svojo pravičnost, ni daleč
in moje rešenje ne bo mudilo.
Podaril bom Sionu rešenje,
Izraelu svoj sijaj.
Spev o padcu Babilona
47
Stopi dol in sedi v prah,
devica, hči babilonska!
Sedi na tla, brez prestola,
hči kaldejska!
Kajti ne bodo te več imenovali
mehka in nežna.
Vzemi mlin in melji moko,
odgrni si tančico,
vzdigni krilo, razgali stegno,
bredi čez reke!
Naj se odkrije tvoja nagota,
naj se pokaže tvoja sramota!
Maščeval se bom
in nikomur ne bom prizanesel.
Naš odkupitelj, njegovo ime je Gospod nad vojskami,
je Sveti Izraelov.

Tiho sédi in pojdi v temò,
hči kaldejska!
Kajti ne bodo te več imenovali
vladarica kraljestev.
Razsrdil sem se na svoje ljudstvo,
oskrunil sem svojo dediščino,
dal sem jih tebi v roke:
nisi jim izkazovala usmiljenja,
starcu si nalagala
svoj silno težki jarem.
Rekla si: »Na veke ostanem, vladarica za vselej.«
Nisi si vzela k srcu teh reči,
nisi se spominjala njihovega konca.

Zdaj torej poslušaj to, razvajenka,
ki brez skrbi sediš na prestolu,
ki praviš v svojem srcu:
»Jaz in nihče drug,
ne bom sedela kot vdova,
ne poznala izgube.«
Nadte pa bo prišlo oboje,
nenadoma, v enem dnevu,
izguba vseh otrok in vdovstvo
bosta v polni meri prišla nadte,
kljub tvojim številnim čarovnijam,
kljub zelo veliki moči tvojih zarotitev.

10 Čutila si se varno v svoji hudobiji,
rekla si: »Nihče me ne vidi.«
Tvoja modrost in tvoja učenost
sta te zapeljali,
da si rekla v svojem srcu:
»Jaz in nihče drug.«
11 Prišlo pa bo nadte húdo,
ne boš ga znala odvrniti,
zadela te bo poguba,
ne boš je mogla zaustaviti,
hipoma bo prišlo nadte uničenje,
ki ga ne poznaš.

12 Nastopi vendar s svojimi zarotitvami
in s svojimi številnimi čarovnijami,
ki si se z njimi trudila od svoje mladosti,
morda si utegneš opomoči,
morda boš vlila strah.
13 Utrujena si od svojih številnih posvetov:
naj vendar nastopijo in naj te rešijo,
ki razdeljujejo nebo,
gledajo zvezde,
oznanjajo ob mlajih,
kaj
Tako gr., sir.; hebr. od česa.
bo prišlo nadte.

14 Glej, postali so kakor strnje,
ogenj jih bo požgal,
ne morejo si rešiti življenja
Db. rešiti svoje duše.
iz oblasti plamena.
To ni žerjavica, da bi se človek ogrel,
ne ogenj, da bi kdo sedel ob njem.
15 Takšni so ti postali tisti, s katerimi si se trudila,
ki so s tabo trgovali od tvoje mladosti:
vsak bo zavil na svojo stran,
nihče te ne bo rešil.
Bog kliče, očita in obljublja
48
Poslušajte to, hiša Jakobova,
vi, ki imate ime po Izraelu
in ste izšli iz Judovega studenca,
prisegate pri Gospodovem imenu
in slavite Boga Izraelovega,
ne v resnici in ne v pravičnosti!
Kajti po svetem mestu imajo ime
in na Boga Izraelovega se opirajo,
Gospod nad vojskami je njegovo ime.

Prejšnje reči sem tedaj oznanil:
iz mojih ust so izšle in dal sem jih slišati,
takoj sem jih naredil in prišle so.
Ker sem vedel, da si trmast,
da je tvoj vrat železna kita
in tvoje čelo bron,
sem ti tedaj oznanil,
preden je prišlo, sem ti dal slišati,
da ne bi rekel: »Moj malik je to naredil,
moja zrezljana in ulita podoba je to ukazala.«

Slišal si, poglej, vse to,
vi pa, mar ne boste oznanili?
Dal sem ti slišati odslej nove reči,
in skrite, ki jih nisi poznal.
Zdaj so ustvarjene in ne od nekdaj,
pred današnjim
Dodano.
dnem nisi slišal zanje,
tako ne moreš reči: »Glej, poznam jih!«
Niti nisi poslušal, niti nisi spoznal,
tvoje uho že od nekdaj ni odprto.
Saj vem, da zmeraj varaš,
da so te od materinega telesa klicali upornik.

Zaradi svojega imena zadržujem svojo jezo,
zaradi svoje hvale jo krotim,
da te ne iztrebim.
10 Glej, pretopil sem te, pa ne v srebro,
v topilnici trpljenja sem te preizkusil.
11 Zaradi sebe, zaradi sebe delam,
kako bi se mogel oskruniti?
Svoje slave ne dam drugemu!
Bog poučuje preroka in ljudstvo
12 Poslušaj me, Jakob,
Izrael, ki sem te poklical!
Jaz sem tisti, jaz sem prvi
in jaz sem poslednji.
13 Moja roka je utemeljila zemljo
in moja desna je razpela nebo,
jaz ju kličem,
da stojita skupaj.

14 Zberite se vsi in poslušajte!
Kdo izmed njih je oznanil te reči?
Tisti, ki ga ljubi Gospod,
bo izpolnil njegovo voljo
nad Babilonom in nad zarodom Kaldejcev.
15 Jaz, jaz sem govoril in ga poklical,
pripeljal sem ga in on bo uspel na svoji poti.
16 Stopite k meni, poslušajte to:
Od začetka nisem na skrivnem govoril,
od časa, ko je to nastajalo, sem bil tam.
In zdaj je Gospod Bog poslal mene in svojega duha.

17 Tako govori Gospod,
tvoj odkupitelj, Sveti Izraelov:
Jaz sem Gospod, tvoj Bog,
ki te učim, kar ti koristi,
ki te vodim po poti, po kateri moraš hoditi.
18 O da bi bil pazil na moje zapovedi!
Tedaj bi bil tvoj mir kakor reka,
tvoja pravičnost kakor morski valovi.
19 Tvojega zaroda bi bilo kakor peska
in potomcev tvojega rodu kakor njegovih zrn.
Njegovo ime bi ne bilo iztrebljeno,
bi ne bilo izbrisano izpred mojega obličja.
Vrnitev iz Babilona
20 Pojdite iz Babilona, bežite iz Kaldeje!
Oznanite z veselim glasom, dajte slišati to,
razglasite to do konca zemlje
in recite: »Gospod je odkupil svojega služabnika Jakoba!«
21 Niso bili žejni, ko jih je vodil po puščavah,
točil jim je vodo iz skale,
razklal je skalo in pritekla je voda.

22 »Ni miru,« govori Gospod, »za krivičnike.«
49 Drugi spev o Gospodovem služabniku
Poslušajte me, otoki,
prisluhnite, ljudstva iz daljave!
Gospod me je poklical v materinem telesu,
mi dal ime že v materinem naročju.
Db. že od notranjosti/drobovja moje matere.
Moja usta je naredil kakor oster meč,
skril me je v senci svoje roke,
naredil me je za gladko puščico,
me skril v svojem tulcu.
Rekel mi je: »Ti si moj služabnik,
Izrael, ki se bom v tebi poveličal.«
Jaz pa sem rekel: »Zaman sem se trudil,
v votlo in prazno sem potratil svojo moč.«
In vendar je moja pravica pri Gospodu,
moje plačilo je pri mojem Bogu.

Zdaj pa govori Gospod,
ki me je v materinem telesu upodobil za svojega služabnika,
da bi Jakoba pripeljal spet k njemu
in Izraela zbral pri njem –
tako sem bil počaščen v Gospodovih očeh
in moj Bog je bil moja moč –
rekel je:
»Premalo je, da kot moj služabnik
vzpostaviš le Jakobove rodove
in privedeš nazaj Izraelove rešence.
Zato sem te postavil za luč narodom,
da boš moje odrešenje do konca zemlje.«

Tako govori Gospod,
Izraelov odkupitelj, njegov Sveti,
njemu, ki je zaničevan do dna duše, preziran od tujega ljudstva
in hlapec vladajočim:
»Kralji bodo gledali in vstajali,
prvaki bodo padali na kolena
zaradi Gospoda, ki je zvest,
zaradi Svetega Izraelovega, ki te je izvolil.«

Tako govori Gospod:
»Ob času milosti sem te uslišal,
na dan rešitve sem ti pomagal.
Varujem te in te postavljam
za zavezo ljudstvu,
da vzdigneš deželo
in dobiš opustošene dediščine,
da rečeš jetnikom: ›Pridite ven,‹
tem, ki so v temí: ›Prikažite se!‹
Pasli bodo po poteh,
po vseh golih gričih bo njihova paša.
10 Ne bodo lačni in ne bodo žejni,
vročina
Ali žgoč veter.
in sonce jih ne bosta mučila,
kajti vodil jih bo ta, ki je usmiljen z njimi,
spremljal jih bo k vodnim vrelcem.
11 Vse svoje gore bom naredil za pot,
moji cestni nasipi bodo visoki.
12 Glej, ti bodo prišli od daleč,
glej, oni s severa in z zahoda,
oni iz dežele Siním.«

13 Vriskajte, nebesa, in raduj se, zemlja,
gore, zaženite vrisk!
Kajti Gospod tolaži svoje ljudstvo
in se usmili svojih ubogih.
Prestolnica bo polna ljudstva
14 Hči sionska pa pravi: »Zapustil me je Gospod,
Gospod je name pozabil.«
15 Mar pozabi žena svojega otročiča
in se ne usmili otroka svojega telesa?
A tudi če bi one pozabile,
jaz te ne pozabim.
16 Glej, na obe dlani sem te napisal,
tvoje obzidje je vedno pred menoj.
17 Tvoji graditelji
Tako Q in nekateri prevodi; MT sinovi.
hitijo,
tvoji podiralci in uničevalci odhajajo od tebe.
18 Povzdigni svoje oči naokrog in poglej,
vsi se zbirajo, prihajajo k tebi.
Kakor jaz živim, govori Gospod,
vse té si boš ovesila kakor nakit,
se z njimi opasala kakor nevesta.

19 Kajti tvoje razvaline in tvoje podrtine,
tvoja opustošena dežela –
da, zdaj boš pretesna za vse prebivalce,
daleč bodo tisti, ki so te goltali.
20 Spet ti bodo pravili na ušesa
sinovi, ki si jih pogrešala:
»Pretesen je zame ta kraj,
umakni se mi, da bom lahko prebival.«
21 Tedaj boš rekla v svojem srcu:
»Kdo mi je té rodil?
Bila sem osamela in usahla,
pregnana in zavržena,
le kdo je té vzredil?
Glej, sama sem ostala,
od kod so torej tile?«

22 Tako govori Gospod Bog:
»Glej, svojo roko bom vzdignil proti narodom,
svoje znamenje bom zavihtel proti ljudstvom,
in prinesli bodo tvoje sinove v naročju,
nosili tvoje hčere na ramah.
23 Kralji bodo postali tvoji oskrbniki,
njihove kneginje tvoje dojilje.
Klanjali se ti bodo z obrazom do tal
in lizali prah tvojih nog.
In spoznala boš, da sem jaz Gospod,
da niso osramočeni tisti, ki vame zaupajo.«

24 »Mar je mogoče močnemu odvzeti plen,
mar more ujetnik uiti nasilniku?«
25 Da, tako govori Gospod:
»Ujetnik bo močnemu vzet
in plen bo nasilniku ušel.
S tvojimi pravdarji se bom jaz pravdal,
tvoje otroke bom jaz rešil.
26 Storil bom, da bodo tvoji zatiralci jedli lastno meso
in se opijali z lastno krvjo kakor z vinom.
In vse meso
Tj. vse človeštvo.
bo spoznalo,
da sem jaz, Gospod, tvoj rešitelj
in tvoj odkupitelj, Močni Jakobov.«
Bog zaslišuje svoje ljudstvo
50
Tako govori Gospod:
Kje je ločitveni list vaše matere,
s katerim bi jo bil odpustil?
Ali kdo izmed mojih upnikov je tisti,
ki bi mu vas bil prodal?
Glejte, zaradi svojih krivd ste bili prodani,
zaradi vaših pregreh je bila odpuščena vaša mati.
Zakaj ni bilo nikogar, ko sem prihajal,
zakaj ni nihče odgovoril, ko sem klical?
Mar je moja roka prekratka za osvoboditev,
mar nimam moči za rešitev?
Glejte, s svojo grožnjo izsušujem morje,
reke spreminjam v puščavo,
ribe v njih ginejo brez vode
in umirajo od žeje.
Nebo obláčim v črnino,
raševnik mu dajem za ogrinjalo.
Tretji spev o Gospodovem služabniku
Gospod Bog mi je dal
jezik učencev:
da bi znal krepiti omagujoče,
zgodaj zbuja besedo,
zgodaj mi zbuja uho,
da prisluhnem kakor učenci.
Gospod Bog mi je odprl uho
in jaz se nisem upiral,
nisem se umaknil nazaj.
Svoj hrbet sem nastavljal tistim, ki so me bíli,
svoje lice tistim, ki so mi pulili brado.
Svojega obraza nisem skrival
pred sramotenjem in pljunki.

Toda Gospod Bog mi pomaga,
zato se nisem dal zmesti.
Zato sem naredil svoj obraz kakor kremen,
saj sem vedel, da ne bom osramočen.
Blizu je ta, ki me opravičuje,
kdo se bo pravdal z menoj?
Nastopiva skupaj!
Kdo si lasti mojo pravico?
Naj se mi približa.
Glej, Gospod Bog mi pomaga,
kdo me bo razglasil za krivega?
Glej, vsi tisti bodo razpadli kakor obleka,
molj jih bo požrl.
Gospodov služabnik tolaži in grozi
10 Kdo izmed vas se boji Gospoda?
Naj posluša glas njegovega služabnika.
Kdor hodi v temí
in nima luči,
naj zaupa v Gospodovo ime,
naj se opira na svojega Boga.
11 Glejte, vi vsi, ki razpihujete ogenj
in se oborožujete z gorečimi puščicami,
pojdite v žar svojega ognja,
med puščice, ki ste jih prižgali!
Iz moje roke vas bo to zadelo,
ležali boste v bolečinah.

51
Poslušajte me vi, ki si prizadevate za pravičnost,
vi, ki iščete Gospoda!
Glejte na skalo, iz katere ste izklesani,
na odprtino jame, iz katere ste izkopani.
Glejte na Abrahama, svojega očeta,
in na Saro, ki vas je rodila.
Kajti bil je sam, ko sem ga poklical,
pa sem ga blagoslovil in namnožil.
Da, Gospod bo potolažil hčer sionsko,
potolažil bo vse njene razvaline.
Iz puščave bo naredil raj,
iz pustinje Gospodov vrt.
V njej bodo doma radost in veselje,
hvalnica in glas pesmi.

Poslušaj me, moje ljudstvo,
prisluhni mi, moj narod!
Kajti od mene prihaja postava
in svoje pravo postavljam za luč narodom.
Blizu je moja pravičnost,
moje odrešenje prihaja,
moji lakti bodo sodili ljudstva,
mene čakajo obrežja,
v moj laket zaupajo.
Povzdignite svoje oči proti nebu,
ozrite se navzdol na zemljo,
kajti nebo bo izginilo kakor dim,
zemlja bo razpadla kakor obleka
in njeni prebivalci bodo preminili kakor mušice.
Moje odrešenje pa ostaja na veke,
moja pravičnost ne bo prenehala.

Poslušajte me, vi, ki poznate pravičnost,
ljudstvo, ki nosi v svojem srcu mojo postavo.
Ne bojte se sramotenja ljudi,
ne plašite se njihovega zmerjanja.
Kajti molj jih bo požrl kakor obleko,
črv jih bo razjedel kakor volno,
moja pravičnost pa ostaja na veke,
moje odrešenje od roda do roda.
Zbúdi se, Gospod
Zbúdi se, zbúdi, obleci moč,
laket Gospodov!
Zbúdi se kakor v nekdanjih dneh,
v davnih rodovih!
Mar nisi ti razsekal Rahaba,
Tj. morsko pošast (včasih prispodoba Egipta).
prebodel zmaja?
10 Mar nisi ti posušil morja,
vode velikega vodovja,
globine morja spremenil v pot,
da so odkupljeni šli čez?
11 Gospodovi osvobojenci se bodo vrnili
in prišli s pesmijo na Sion.
Nad njihovo glavo bo večno veselje,
dosegli bodo radost in veselje,
žalost in vzdihovanje bosta zbežala.

12 Jaz sem, jaz, ki vas tolažim.
Kdo si ti, da se bojiš umrljivega človeka,
sina človekovega, ki je kakor trava?
13 Pozabil si Gospoda, ki te je naredil,
razprostrl nebo
in utemeljil zemljo,
in si vedno trepetal, vsak dan,
pred jezo zatiralca,
ki se je pripravljal, da te pogubi.
In kje je zdaj zatiralčeva jeza?
14 Zvezani bo kmalu oproščen,
ne bo umrl in šel v jamo,
ne bo pogrešal kruha.
15 Jaz sem Gospod, tvoj Bog,
ki burka morje, da hrumijo njegovi valovi,
njegovo ime je Gospod nad vojskami.
16 Svoje besede sem položil v tvoja usta,
skril sem te v senco svoje roke,
da bi vsadil
Sir. razprostrl.
nebo
in utemeljil zemljo
ter rekel Sionu: »Ti si moje ljudstvo!«
Prebudi se, Jeruzalem
17 Prebudi se, prebudi,
vstani, prestolnica
Dodano.
Jeruzalem,
ki si pila iz Gospodove roke
kelih njegovega srda.
Čašo omamnega keliha
si izpila in posrkala.
18 Nikogar ni bilo, ki bi jo vodil,
od vseh sinov, ki jih je rodila,
nikogar, ki bi jo prijel za roko,
od vseh sinov, ki jih je vzredila.
19 To dvoje te je doletelo:
– kdo žaluje s tabo? –
opustošenje in razdejanje, lakota in meč,
kdo te pomiluje?
20 Tvoji sinovi ležijo modrikasti
po vseh vogalih ulic
kakor antilopa v mreži.
Polni so Gospodovega srda,
grožnje tvojega Boga.

21 Zato poslušaj to, ubožica,
omamljena, pa ne od vina:
22 Tako govori tvoj Gospod Bog,
tvoj Bog, ki brani pravico svojega ljudstva:
Glej, vzel bom iz tvoje roke omamni kelih,
čašo keliha svojega srda,
ne boš ga več pila.
23 Dal ga bom v roke tvojim zatiralcem,
ki so ti pravili:
»Vrzi se na tla, da gremo čezte!«
in nastavljala si svoj hrbet kakor tla,
kakor cesto za popotnike.
Zbúdi se, Sion
52
Zbúdi se, zbúdi,
obleci svojo moč, o Sion,
obleci svoja praznična oblačila,
o Jeruzalem, sveta prestolnica,
kajti ne bo več stopil vate
neobrezani in nečisti!
Otresi si prah in vstani,
ujetnica, Jeruzalem,
odveži si vezi z vratu,
ujetnica, hči sionska!

Kajti tako govori Gospod: Zastonj ste bili prodani, brez denarja boste odkupljeni. Kajti tako govori Gospod Bog: Moje ljudstvo je šlo najprej v Egipt, da bi tam prebivalo v tujini, nato ga je do skrajnosti stisnil Asirec. Zdaj pa, čemu sem tukaj, govori Gospod, saj je bilo moje ljudstvo odpeljano zastonj, njegovi gospodovalci vriskajo, govori Gospod, in moje ime je še vedno vsak dan zasramovano. Zato naj moje ljudstvo spozna moje ime, zato naj tisti dan spozna, da sem jaz, ki govorim: Glej, tukaj sem!
Têci, glasnik miru
Kako ljubke so na gorah
noge glasnika,
ki oznanja mir, prinaša veselo novico,
oznanja rešitev
in pravi Sionu: »Tvoj Bog kraljuje!«
Poslušaj, tvoji stražarji povzdigujejo glas,
vsi skupaj vriskajo,
saj gledajo iz oči v oči
Gospodovo vrnitev na Sion.
Vzklikajte, vriskajte vse skupaj,
jeruzalemske razvaline!
Kajti Gospod je potolažil svoje ljudstvo,
odkupil Jeruzalem.
10 Gospod je razgalil svoj sveti laket
pred očmi vseh narodov
in vsi konci zemlje bodo videli
odrešenje našega Boga.

11 Umaknite se, umaknite se, pojdite od tam,
ne dotikajte se nečistega,
pojdite iz njihove srede, očistite se,
vi, ki nosite Gospodove posode!
12 Kajti ne boste odšli v naglici,
ne potovali v diru,
saj bo Gospod šel pred vami
in zbiral vas bo Bog Izraelov.
Ali in Bog Izraelov bo vaša zadnja straža.
Četrti spev o Gospodovem služabniku
13 Glej, moj služabnik bo imel uspeh,
povzpel se bo in povzdignil
in bo silno vzvišen.
14 Kakor so se številni zgražali nad njim,
ker je bil njegov obraz tako nečloveško iznakažen
in njegova postava ni bila več podobna človeški,
15 tako bo presenetil številne narode,
kralji si bodo zatisnili usta pred njim.
Tisti, ki jim ni bil oznanjen, bodo videli,
tisti, ki niso slišali, bodo razumeli.
53
Kdo bo veroval, kar smo slišali,
Ali temu, kar oznanjamo.
nad kom se je razodel Gospodov laket?
Pognal je kakor mladika pred njim,
Tj. pred Bogom.
kakor korenika iz suhe zemlje.
Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti,
ne zunanjosti, da bi si ga želeli.
Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi,
mož bolečin in znanec bolezni,
kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz,
je bil zaničevan in nismo ga cenili.

V resnici je nosil naše bolezni,
naložil si je naše bolečine,
mi pa smo ga imeli za zadetega,
udarjenega od Boga in ponižanega.
On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
strt zaradi naših krivd.
Kazen za naš mir je padla nanj,
po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
Mi vsi smo tavali kakor ovce,
obrnili smo se vsak na svojo pot,
Gospod pa je naložil nanj
krivdo nas vseh.

Bil je mučen, a se je uklonil
in ni odprl svojih ust,
kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol,
in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo,
in ne odpre svojih ust.
Iz zatiranja in iz obsodbe je bil vzet,
kdo premišlja o njegovem rodu?
Kajti bil je odrezan iz dežele živih,
zadet zaradi prestopka mojega ljudstva.
Dali so mu grob pri krivičnih,
gomilo
Tako Q; MT in v svojih smrtih.
pri bogatem,
čeprav ni storil nobenega nasilja
in ni bilo zvijače v njegovih ustih.

10 Gospodu je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo:
če dá svoje življenje v daritev za greh,
bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni,
Gospodova volja bo uspevala po njegovi roki.
11 Za muko svoje duše bo videl luč,
Tako Q; manjka v MT.
se sitil,
s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik
opravičil številne,
njihove krivde bo naložil nase.
12 Zato mu bom številne dal v delež,
mogočne bo delil kot plen,
ker je dal svoje življenje v smrt
in bil prištet med prestopnike,
nosil pa je grehe številnih
in prosil za prestopnike.
Ali in sprejel kazen za prestopnike.
Jeruzalem, Božja nevesta
54
Zavriskaj, jalovka, ki nisi rodila,
zaženi vrisk in vzklikni,
ki nisi imela porodnih bolečin!
Kajti osamela bo imela več otrok
kakor omožena, govori Gospod.
Razširi prostor svojega šotora,
razpni pregrinjala svojih bivališč.
Nikar ne varčuj! Podaljšaj svoje vrvi,
utrdi svoje kole!
Kajti razširila se boš na desno in na levo,
tvoji potomci bodo podedovali narode
in naselili opuščena mesta.

Ne boj se, saj ne boš osramočena,
ne daj se zmesti, saj ne boš zaničevana.
Pozabila boš sramoto svojega deklištva
in očitkov zaradi svojega vdovstva se ne boš več spominjala.
Kajti tvoj mož je tvoj stvarnik,
njegovo ime je Gospod nad vojskami.
Tvoj odkupitelj je Sveti Izraelov,
imenuje se Bog vse zemlje.
Da, kakor ženo, ki je zapuščena in v duši žalostna,
te je Gospod poklical,
kakor ženo iz mladosti, ki je zavržena,
govori tvoj Bog.
Za kratek čas sem te zapustil,
a z velikim usmiljenjem te zberem.
V izbruhu gneva sem za hip
zakril svoj obraz pred teboj,
a z večno ljubeznijo se te usmilim,
govori Gospod, tvoj odkupitelj.

Ta čas je zame, kakor so bili Noetovi dnevi:
kakor sem prisegel, da Noetove vode
ne bodo več preplavile zemlje,
tako prisegam, da se ne bom več jezil nad teboj
in ti ne bom več grozil.
10 Kajti gore se bodo premaknile
in griči omajali,
moja milost pa se ne bo odmaknila od tebe
in moja zaveza miru se ne bo omajala,
pravi tvoj usmiljeni, Gospod.
Nova prestolnica Jeruzalem
11 O uboga, razmršena, nikoli potolažena!
Glej, sam bom položil v malto tvoje kamne,
utemeljil te bom s safiri.
12 Postavil ti bom nadzidke iz rubinov,
tvoja vrata iz ognjencev
in vso tvojo ograjo iz žlahtnih kamnov.
13 Vsi tvoji sinovi bodo Gospodovi učenci
in velik bo mir tvojih sinov.
14 Utrjena boš v pravičnosti:
daleč boš od zatiranja, ne boš se ga več bala,
daleč boš od pogube, ne bo se ti več približala.
15 Glej, če kdo vpade in napade,
nihče ne bo od mene,
kdor te bo napadel,
bo padel pred teboj.
16 Glej, jaz sem ustvaril kovača,
ki razpihuje tleče oglje
in izdeluje orožje za njegovo delo,
in jaz sem ustvaril pokončevalca, da uničuje.
17 Nobeno oblikovano orožje ne bo uspelo proti tebi,
in vsak jezik, ki se bo na sodbi vzdignil proti tebi, boš obdolžila.
To je dediščina Gospodovih služabnikov
in njihova pravičnost je od mene, govori Gospod.
Pridite vsi, ki ste žejni
55
O vsi, ki ste žejni,
pridite k vodi,
in vi, ki nimate denarja,
pridite, kupite in jejte!
Pridite, kupite brez denarja,
brez plačila vino in mleko!
Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh,
in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti?
Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro,
naj uživa v sočni jedi vaša duša.
Nagnite svoje uho in pridite k meni,
poslušajte in bo živela vaša duša.
Vcepil vam bom večno zavezo,
Davidove dobrote, ki so zanesljive.
Glej, za pričo narodom sem ga postavil,
za voditelja in zapovednika narodom.
Glej, narode, ki jih ne poznaš, boš poklical,
in narodi, ki te ne poznajo, bodo prihiteli k tebi,
zaradi Gospoda, tvojega Boga,
in zaradi Svetega Izraelovega,
ki te je poveličal.
Božja beseda je živa
Iščite Gospoda, dokler se daje najti,
kličite ga, dokler je blizu!
Krivični naj zapusti svojo pot
in hudobni svoje misli.
Vrne naj se h Gospodu, da se ga bo usmilil,
k našemu Bogu, ki je velik v odpuščanju.
Kajti moje misli niso vaše misli
in vaše poti niso moje poti, govori Gospod.
Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo,
tako visoko so moje poti nad vašimi potmi
in moje misli nad vašimi mislimi.

10 Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba
in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo,
jo naredil rodovitno in brstečo,
dal sejalcu seme in uživalcu kruh,
11 takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust:
ne vrne se k meni brez uspeha,
temveč bo storila, kar sem hotel,
in uspela v tem, za kar sem jo poslal.
Na poti iz Babilona
12 Da, z veseljem boste odšli
in v miru vas bodo vodili.
Gore in griči bodo zagnali vrisk pred vami
in vsa drevesa po polju bodo ploskala z rokami.
13 Namesto trnja bodo rastle ciprese,
namesto kopriv bodo rastle mirte.
To se bo zgodilo Gospodu v slavo,
v trajno znamenje, ki ne bo iztrebljeno.
Tretji del
Hiša molitve za vsa ljudstva
56
Tako govori Gospod:
Pazite na pravico, ravnajte pravično,
kajti moje odrešenje bo kmalu prišlo
in moja pravičnost se bo kmalu razodela.

Blagor človeku, ki to dela,
in sinu človekovemu, ki se tega drži:
ki pazi na soboto, da je ne skruni,
in varuje svojo roko, da ne stori nič hudega.

Tujec, ki se bo pridružil Gospodu, naj nikar ne govori:
»Gospod me bo gotovo ločil od svojega ljudstva.«
In skopljenec naj ne govori:
»Glej, suho drevo sem.«
Kajti tako govori Gospod:
Skopljencem, ki pazijo na moje sobote,
izbirajo to, kar mi ugaja,
in se držijo moje zaveze,
bom v svoji hiši in znotraj svojega obzidja
dal prostor
Db. dal roko.
in ime,
ki bo boljše od sinov in hčerá.
Dal jim bom večno ime,
ki ne bo iztrebljeno.

Tujce, ki se bodo pridružili Gospodu,
da bi mu služili, ljubili Gospodovo ime
in bili njegovi služabniki,
vse, ki bodo pazili na soboto in je ne bodo skrunili,
temveč se bodo držali moje zaveze,
bom pripeljal na svojo sveto goro
in jih razveseljeval v svoji hiši molitve:
njihove žgalne in klavne daritve
bodo prijetne na mojem oltarju,
kajti moja hiša se bo imenovala
hiša molitve za vsa ljudstva.
Tako govori Gospod Bog,
ki zbira Izraelove razkropljence:
še bom zbiral k njemu,
k njegovim že zbranim.
Pokvarjeni voditelji
Vse poljske živali, pridite jest,
vse živali iz gozda!
10 Čuvaji so slepi,
vsi nič ne vedo.
Vsi so nemi psi,
ne morejo lajati,
sanjarijo, poležavajo
in ljubijo spanje.
11 Ti psi so silno požrešni,
ne poznajo sitosti.
To so pastirji, ki ne poznajo razumnosti,
vsi so se obrnili na svojo pot,
vsi do zadnjega za svojim dobičkom:
12 »Pridite, vzel bom vina,
napijmo se opojne pijače,
jutrišnji dan naj bo kakor današnji
in še veliko boljši!«

57
Pravični izgine,
pa si nihče ne vzame k srcu,
zvesti ljudje so pobrani,
pa nihče ne razume;
da, pred hudobijo je pobran pravični.
Naj pride mir,
na svojih ležiščih naj počivajo tisti,
ki hodijo pošteno.
Bog grozi malikovalcem
Vi pa stopite sèm,
sinovi čarovnice,
zarod, ki prešuštvuješ in se vlačugaš!
Iz koga se norčujete,
proti komu se širokoustite
in iztezate svoj jezik?
Mar niste otroci pregrehe,
zarod prevare?
Vi, ki se razvnemate med hrasti,
pod vsakim zelenim drevesom,
ki žrtvujete otroke po dolinah
v skalnatih prepadih?
Med zglajenimi kamni v strugi je tvoj delež,
ti, ti so tvoj žreb,
tudi njim si izlivala pitno daritev,
darovala jedilno daritev.
Mar naj bom potolažen s tem?
Na visoki in vzvišeni gori
si postavljala svoje ležišče,
tudi tja si se vzpenjala, da bi darovala klavno daritev.
Za vrati in za podboji
si postavljala svoje znamenje,
da, stran od mene si se razgaljala in vzpenjala,
razširjala si svoje ležišče
in si izgovarjala od njih plačilo,
ljubila si njihovo ležišče,
zrla v njihovo nagoto.
Db. roko.
K Molohu si hodila z oljem
in množila svoja mazila,
pošiljala si daleč svoje sle
in se poniževala do podzemlja.
10 Utrudila si se zaradi številnih poti,
vendar nisi rekla: »Zaman je!«
Našla si življenjsko moč,
zato nisi opešala.

11 Koga si se plašila in bala,
da si varala
in se mene nisi spominjala,
ne si vzela k srcu?
Mar jaz nisem molčal in mižal
in se mene nisi bala?
12 Jaz bom oznanil tvojo pravičnost
in tvoja dejanja ti ne bodo pomagala.
13 Ko boš vpila, naj te reši kopica tvojih malikov,
jih bo vse odnesel veter,
sapa jih bo vzela,
kdor pa se k meni zateka, bo podedoval deželo
in dobil v last mojo sveto goro.
Bog tolaži svoje ljudstvo
14 Rekli bodo:
Nasipajte, nasipajte, zravnajte pot,
odstranite ovire s poti za moje ljudstvo!
15 Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni,
ki večno prebiva in je njegovo ime sveto:
Na višavi in v svetišču prebivam,
sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu,
da poživljam duha ponižnim,
da poživljam srce potrtim.
16 Kajti ne pravdam se na veke
in ne srdim se za vselej,
sicer bi opešal duh pred mano
in duše, ki sem jih naredil.
17 Zaradi njegovega pohlepa po dobičku sem se jezil,
ga udarjal, se skrival in se jezil,
on pa je hodil uporno po poti svojega srca.
18 Videl sem njegove poti, pa ga bom ozdravil in vodil,
pomiril in potolažil bom njega in njegove žalujoče.
19 Ustvaril bom sad ustnic:
»Mir, mir daljnemu in bližnjemu,« govori Gospod,
»ozdravil ga bom.«
20 Krivičniki pa so kakor razburkano morje,
ki se ne more umiriti,
in njegovi valovi burkajo glen in blato.
21 »Ni miru,« govori moj Bog,
»za krivičnike.«
Pravi post
58
Kliči na vse grlo, ne zadržuj se,
povzdiguj svoj glas kakor rog!
Oznanjaj mojemu ljudstvu njegove prestopke,
hiši Jakobovi njene grehe!
Iščejo me namreč dan za dnem
in želijo spoznati moje poti,
kakor narod, ki ravna pravično
in ne zapušča sodbe svojega Boga.
Od mene terjajo pravične sodbe,
želijo si Božje bližine:
»Zakaj se postimo, ti pa tega ne vidiš,
pokorimo svojo dušo, ti pa tega ne veš?«
Glejte, na dan svojega posta opravljate svoj posel
in priganjate vse svoje delavce.
Glejte, postite se tako, da se pravdate in prepirate,
da se bijete z zlobno pestjo.
Ne postite se, kakor je treba na dan,
ko naj bi se slišal vaš glas na višavi.
Mar je takšen post, ki sem ga izbral,
dan, ko človek pokori svojo dušo?
Da pripogibaš svojo glavo kakor loček
in ležiš na raševniku in pepelu?
Mar boš to razglašal za post
in za dan, ki je Gospodu po volji?

Mar ni to post, kakršnega sem izbral:
da odpneš krivične spone
in razvežeš vezi jarma,
da odpustiš na svobodo zatirane
in zlomiš vsak jarem?
Mar ni v tem, da daješ lačnemu svoj kruh
in pripelješ uboge brezdomce v hišo,
kadar vidiš nagega, da ga oblečeš,
in se ne potuhneš pred svojim rojakom?
Db. pred svojim mesom.
Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč
in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo.
Pred teboj bo hodila tvoja pravičnost
in Gospodovo veličastvo te bo zbiralo.
Tedaj boš klical in Gospod bo odgovoril,
stokal boš in bo rekel: »Tukaj sem!«

Če odpraviš jarem iz svoje srede,
kazanje s prstom in varljivo govorjenje,
10 če daješ lačnemu, kar imaš sam rad,
in sitiš revežu grlo,
Db. dušo.
bo vzšla v temi tvoja luč
in tvoja temina bo kakor poldan.
11 Gospod te bo vedno vodil
in ti sitil dušo v suhih krajih,
okrepil ti bo kosti
in postal boš kakor namakan vrt,
kakor vodni vrelec,
ki mu voda ne usahne.
12 Pozidal boš prastare razvaline,
vzpostavil boš temelje prejšnjih rodov.
Dobil boš ime Zazidalec razpok,
Obnovitelj ulic za prebivanje.
Posvečevanje sobote
13 Če zadržiš svojo nogo na soboto,
da ne delaš po svoji volji
Db. želji, veselju.
na moj sveti dan,
če imenuješ soboto užitek
in Gospodov sveti dan častitljiv,
če ga častiš, namesto da bi šel po svojih poteh,
namesto da bi iskal svojo voljo
Db. željo, veselje.
in govoril prazne
Dodano.
besede,
14 tedaj se boš veselil pred Gospodom,
dal ti bom, da boš jezdil čez višine dežele,
dal ti bom, da boš užival dediščino svojega očeta Jakoba,
kajti Gospodova usta so govorila.
Bog zaslišuje svoje ljudstvo
59
Glejte, Gospodova roka ni prekratka, da bi ne mogel odrešiti,
in njegovo uho ni gluho, da bi ne mogel slišati.
Pač pa so vaše krivde postale pregrade
med vami in vašim Bogom,
vaši grehi so zagrnili njegovo obličje
pred vami, da ne sliši.
Kajti vaše roke so oskrunjene s krvjo
in vaši prsti s krivdo,
vaše ustnice govorijo laži
in vaš jezik golči krivico.
Nihče ne kliče po pravičnosti,
nihče ne sodi po resnici,
opira se na zmešnjavo in govori puhlo,
spočenja muko in rojeva zlobo.
Nesejo gadja jajca
in predejo pajčevino,
kdor jé od njihovih jajc, umre,
iz tistega, ki se izvali, zleze gad.
Njihova vlakna niso za obleko,
nihče se ne ogrne z njihovim izdelkom,
njihova dela so zlobna dela,
v njihovih rokah so nasilna dejanja.
Njihove noge drvijo v hudobijo,
hitijo prelivat nedolžno kri.
Njihove misli so zlobne misli,
pustošenje in razdejanje sta na njihovih cestah.
Poti miru ne poznajo,
ni pravice na njihovih stezah.
Skrivili so svoje poti,
nihče, kdor hodi po njih, ne pozna miru.
Ljudstvo priznava svoje grehe
Zato je pravica daleč od nas,
pravičnost ne seže do nas,
čakamo luči, pa glej, tema je,
svitanja, pa hodimo v temini.
10 Kakor slepi tipamo po steni,
tipamo kakor brez oči,
opoldne se spotikamo kakor v mraku,
pri polni moči smo kakor mrtvi.
11 Vsi renčimo kakor medvedje,
otožno grulimo kakor golobje,
čakamo pravice, pa je ni,
odrešenja, pa je daleč od nas.
12 Kajti naši prestopki pred teboj so številni
in naši grehi pričajo zoper nas.
Da, naši prestopki so pred nami,
svoje krivde poznamo.
13 Uprli smo se in tajili Gospoda,
krenili stran od svojega Boga,
zagovarjali smo oderuštvo in kršitve,
spočenjali in prinašali smo lažnive besede iz srca.
14 Pravica je potisnjena nazaj,
pravičnost mora stati od daleč,
kajti resnica se je spotaknila na trgu,
poštenost nima moči, da bi prišla.
15 Resnica je zapuščena,
kdor se ogiba hudega, se izroča v plenjenje.
Bog bo rešil Sion
Gospod je videl in v njegovih očeh je bilo hudo,
da ni pravice.
16 Videl je, da ni bilo človeka,
osupnil je, da ni bilo posrednika.
Zato mu je bil v pomoč njegov laket,
njegova pravičnost ga je podpirala.
17 Nadel si je pravičnost kakor oklep,
čelado odrešenja na glavo,
nadel si je obleko maščevanja kakor plašč,
ovil si je gorečnost kakor ogrinjalo.
18 Po njihovih delih, po njih bo poplačal:
s srditostjo svojim nasprotnikom, s povračilom svojim sovražnikom,
otokom bo poplačal s povračilom.
19 In bali se bodo Gospodovega imena od zahoda,
od sončnega vzhoda njegovega veličastva,
kajti prišel bo kakor utesnjena reka,
ki jo žene Gospodov dih.

20 Prišel bo kot odkupitelj za Sion,
za tiste, ki so se v Jakobu odvrnili od prestopkov, govori Gospod.
21 Jaz pa – to je moja zaveza z njimi, govori Gospod: Moj duh, ki je na tebi, in moje besede, ki sem ti jih položil v usta, se ne bodo umaknile iz tvojih ust, ne iz ust tvojega potomstva, ne iz ust potomcev tvojega potomstva, govori Gospod, od zdaj in na veke.
Prestolnica Jeruzalem privlači ves svet
60
Vstani, zasij, kajti prišla je tvoja luč
in Gospodovo veličastvo je vzšlo nad teboj.
Kajti glej, tema pokriva zemljo
in megla ljudstva,
nad teboj pa vzhaja Gospod
in njegovo veličastvo sije nad teboj.
Narodi bodo prišli k tvoji luči,
kralji k siju tvoje zarje.

Povzdigni oči naokrog in poglej,
vsi se zbirajo, prihajajo k tebi.
Tvoji sinovi prihajajo od daleč,
tvoje hčere peljejo pod roko.
Tedaj boš videla in žarela,
srce ti bo drhtelo in se širilo,
kajti k tebi se bo obrnilo bogastvo morja,
imetje narodov bo prišlo k tebi.
Množica velblodov te bo zagrnila,
dromedarji iz Midjána in Efe,
prišli bodo vsi iz Sabe.
Zlata in kadila bodo prinesli,
Gospodovo hvalo bodo oznanjali.
Vsa kedárska drobnica se bo zbrala pri tebi,
nebajótski ovni ti bodo stregli.
Povzpeli se bodo na moj spravni oltar,
hišo svojega veličastva bom poveličal.

Kdo so ti, ki letijo kakor oblak,
kakor golobi k svojim golobnjakom?
Da, k meni se zgrinjajo obrežja,
taršíške ladje so spredaj,
da pripeljejo tvoje sinove od daleč,
z njimi tudi njihovo srebro in zlato,
za ime Gospoda, tvojega Boga,
za Svetega Izraelovega,
ki te je poveličal.
Ves svet se zbira okrog prestolnice
10 Sinovi tujcev bodo zidali tvoja obzidja,
njihovi kralji ti bodo stregli,
kajti v svojem gnevu sem te udaril,
po svoji milosti pa sem se te usmilil.
11 Tvoja vrata bodo vedno odprta,
noč in dan se ne bodo zaprla,
da pripeljejo k tebi množico narodov,
njihove kralje kot vodilne.
12 Da, vsak narod in vsako kraljestvo,
ki ti ne bo hotelo služiti, bo izginilo,
ti narodi bodo povsem pokončani.
13 Veličastvo Libanona bo prišlo k tebi,
cipresa, brest in jelka hkrati,
da bodo poveličali prostor mojega svetišča,
in proslavil bom podnožje svojih nog.
14 K tebi bodo prišli sklonjeni
sinovi tvojih tlačiteljev,
padli bodo na kolena pred stopala tvojih nog,
vsi, ki so te zaničevali.
Imenovali te bodo Gospodova prestolnica,
Db. Gospodovo mesto.
Sion Svetega Izraelovega.
15 Ker si bila zapuščena,
osovražena in brez popotnika,
te bom naredil za večen ponos,
za veselje iz roda v rod.
16 Sesala boš mleko narodov,
prsi kraljev boš sesala
in spoznala boš, da sem jaz Gospod, tvoj rešitelj,
tvoj odkupitelj, Močni Jakobov.

17 Namesto brona bom prinesel zlata,
namesto železa bom prinesel srebra,
namesto lesa bron,
namesto kamna železo.
Za nadzornika ti bom postavil mir,
za priganjača pravičnost.
18 V tvoji deželi ne bo več slišati o nasilju,
ne o pustošenju in razdejanju v tvojih mejah.
Svoja obzidja boš imenovala Odrešenje,
svoja vrata Hvalnica.
Večno sonce nad prestolnico
19 Za luč podnevi
ti ne bo več sonce
in za mesečino
ti ne bo svetila luna,
temveč bo Gospod tvoja večna luč,
tvoj Bog bo tvoje veličastvo.
20 Tvoje sonce ne bo več zašlo,
tvoja luna ne bo več pobrana,
kajti Gospod bo tvoja večna luč,
končani bodo dnevi tvojega žalovanja.
21 Tvoje ljudstvo bodo sami pravičniki
za vselej bodo imeli v lasti deželo,
bodo mladika, ki sem jo zasadil,
delo mojih rok za moje poveličanje.
22 Iz najmanjšega jih bo tisoč,
iz najšibkejšega mogočen narod,
jaz, Gospod, pospešim to ob svojem času.
Prerokovo poslanstvo
61
Duh Gospoda Boga je nad menoj,
ker me je Gospod mazilil.
Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim,
da povežem strte v srcu,
da okličem jetnikom prostost,
zapornikom osvoboditev,
da oznanim leto Gospodove milosti,
dan maščevanja našega Boga,
da potolažim vse, ki žalujejo,
da se obrnem k žalujočim na Sionu
in jim dam venec namesto pepela,
olje veselja namesto žalovanja,
ogrinjalo za hvalnico namesto potrtega duha.
Imenovali se bodo Hrasti pravičnosti,
Gospodov nasad za njegovo poveličanje.
Vse izvoljeno ljudstvo – Božji duhovniki
Pozidali bodo prastare razvaline,
spet bodo vzdignili nekdanje ruševine,
obnovili bodo zapuščena mesta,
ruševine številnih rodov.
Tujci bodo pristopili in pasli vaše črede,
sinovi drugorodcev bodo vaši orači in viničarji.
Vi pa se boste imenovali Gospodovi duhovniki,
imenovali vas bodo služabnike našega Boga.
Bogastvo narodov boste uživali
in se ponašali z njihovo slavo.
Namesto vaše dvojne sramote in zaničevanja
bodo razglašali svoj delež.
Zato bodo v svoji deželi podedovali dvojni delež,
njihovo veselje bo večno.

Kajti jaz, Gospod, ljubim pravico
in sovražim krivičen rop.
Zvesto jim bom dal njihovo plačilo,
sklenil bom z njimi večno zavezo.
Njihov rod bo znan med narodi,
njihovi potomci med ljudstvi.
Vsi, ki jih bodo videli, bodo priznali,
da so zarod, ki ga je Gospod blagoslovil.
Zahvalna pesem
10 Silno se veselim v Gospodu,
moja duša se raduje v mojem Bogu.
Zakaj odel me je z oblačilom odrešenja,
ovil me je z ogrinjalom pravičnosti,
kakor ženina, ki si nadene venec,
kakor nevesto, ki se okrasi z nakitom.
11 Saj kakor zemlja poraja svojo rast
in kakor vrt poganja svoje seme,
tako bo Gospod Bog dal poganjati pravičnost
in hvalo pred vsemi narodi.
Sion, Božja nevesta
62
Zaradi hčere sionske ne bom molčal,
zaradi hčere jeruzalemske ne bom miroval,
dokler ne vzide kakor svit njena pravičnost
in ne zagori kakor plamenica njeno odrešenje.
Narodi bodo videli tvojo pravičnost,
vsi kralji tvojo slavo.
Dali ti bodo novo ime,
ki ga bodo določila Gospodova usta.
Krasna krona boš v Gospodovi roki,
kraljevski venec v roki svojega Boga.
Ne bodo ti več rekli Zapuščena,
tvoji deželi ne bodo več rekli Osamljena,
temveč te bodo imenovali Pri njej je moja radost,
tvojo deželo Omožena.
Kajti Gospod bo imel veselje nad teboj
in tvoja dežela bo imela moža.
Kajti kakor se mladenič poroči z devico,
tako se bo tvoj graditelj
Tako Q, gr., sir., aram.; MT tako se bodo tvoji sinovi
poročil s teboj,
kakor se ženin veseli neveste,
tako se tebe veseli tvoj Bog.
Na tvoja obzidja, Jeruzalem,
sem postavil stražarje,
ves dan in vso noč,
nikoli ne bodo umolknili.
Vi, ki kličete v spomin Gospodu,
ne mirujte.
Ne dajte mu miru,
dokler je ne vzpostavi,
dokler hčere jeruzalemske ne napravi za hvalo na zemlji.
Gospod je prisegel s svojo desnico
in s svojim močnim laktom:
Tvojega žita ne bom več dajal
tvojim sovražnikom za hrano
in sinovi tujcev ne bodo več pili tvojega vina,
ki si se trudila zanj.
Ne, tisti, ki ga žanjejo, ga bodo jedli
in hvalili Gospoda,
tisti, ki ga berejo, ga bodo pili
v mojih svetih dvorih.
Sion, tvoj Odrešenik prihaja
10 Pojdite, pojdite skozi vrata,
pripravite pot ljudstvu!
Nasipajte, nasipajte cesto,
odstranite kamenje,
vzdignite zastavo za ljudstva.
11 Glejte, Gospod je razglasil
do konca zemlje:
Povejte hčeri sionski:
»Glej, tvoje odrešenje prihaja,
glej, njegovo plačilo je z njim,
njegovo povračilo pred njim.«
12 Imenovali vas bodo Sveto ljudstvo,
Gospodovi odkupljenci,
in tebe bodo imenovali Iskana,
Nezapuščena prestolnica.
Db. Nezapuščeno mesto.
Pesem o Božji sodbi
63
»Kdo je ta, ki prihaja iz Edóma,
v pordečenih oblačilih iz Bocre,
ta, ki je veličasten v svoji obleki
in ponosno stopa
Db. in se klanja; hebr. nejasno.
v svoji silni moči?«

»Jaz sem, ki govorim v pravičnosti,
močan, da odrešim.«

»Zakaj je rdeča tvoja obleka
in so tvoja oblačila kakor mastilčeva v stiskalnici?«

»Sam sem mastil v čebru,
izmed ljudstev ni bilo nikogar z menoj.
Pohodil sem jih v svoji jezi,
poteptal sem jih v svoji srditosti.
Njihova kri je oškropila moja oblačila,
umazal sem si vso obleko.
Kajti dan maščevanja mi je bil na srcu,
prišlo je leto mojega odkupljenja.
Oziral sem se, pa ni bilo pomočnika,
osupnil sem, pa me nihče ni podprl.
Tedaj mi je pomagal moj laket,
moja srditost me je podprla.
V svoji jezi sem strl ljudstva,
potolkel sem jih v svoji srditosti
in jim spustil sok na zemljo.«
Božje usmiljenje v zgodovini
Gospodove dobrote bom klical v spomin,
Gospodova slavna dela,
po vsem, kar nam je storil Gospod,
hiši Izraelovi po veliki dobroti,
ki jim jo je izkazal po svojem usmiljenju,
po obilju svojih dobrot.
Rekel je: »Saj so moje ljudstvo,
sinovi, ki ne bodo lagali!«
in jim je postal rešitelj
v sleherni njihovi stiski:
ne kak poslanec ali angel,
njegovo obličje jih je rešilo,
v svoji ljubezni in prizanesljivosti jih je sam odkupil,
vzdignil jih je in jih nosil vse dni iz davnine.

10 Oni pa so se upirali
in žalili njegovega svetega duha.
Zato se jim je spremenil v sovražnika,
on sam se je bojeval proti njim.
11 In spomnilo
Db. spomnil.
se je nekdanjih dni,
Mojzesa, njegovo ljudstvo:
Kje je ta, ki je popeljal iz vode
pastirje njegove črede?
Kje je ta, ki je položil nanj
svojega svetega duha,
12 ki je Mojzesovo desnico vodil
s svojim veličastnim laktom,
ki je pred njim razdelil vode,
da bi ovekovečil svoje ime,
13 ki jih je vodil skozi vodovja
kakor konja skozi puščavo,
in niso se spotaknili?
14 Kakor živino, ki stopa v dolino,
jih je Gospodov duh vodil k počitku,
tako si vodil svoje ljudstvo,
da bi poveličal svoje ime.
Bog, spomni se nas
15 Ozri se iz nebes in poglej
iz svojega svetega in veličastnega bivališča:
kje sta tvoja gorečnost in tvoja moč?
Utrip tvojega srca in tvoje usmiljenje
sta se zaustavila pred menoj.
16 Saj si ti naš oče,
kajti Abraham nas ne pozna
in Izrael nas ne razloči.
Ti, Gospod, si naš oče,
Naš odkupitelj iz davnine ti je ime.
17 Zakaj si dopustil, Gospod, da smo zašli s tvojih poti,
zakaj si nam zakrknil srce, da se te ne bojimo?
Vrni se zaradi svojih služabnikov,
zaradi rodov, ki so tvoja dediščina.
18 Tvoje sveto ljudstvo je bilo lastnik le malo časa,
naši nasprotniki so razdejali tvoje svetišče.
19 Davno smo postali kakor tisti, ki jim ti ne vladaš,
kakor tisti, ki ne kličejo nase tvojega imena.

Po drugačnem štetju 64,1.
O da bi predrl nebo in stopil dol,
da bi se pred teboj tresle gore!
64
Po drugačnem štetju 64,2.
Kakor požiga ogenj dračje
in vre ogenj vodo,
so za razodetje tvojega imena tvojim nasprotnikom
narodi trepetali pred teboj.
Ko si delal strašne reči, ki jih nismo pričakovali,
si stopil dol, pred teboj so se tresle gore.
Od vekomaj niso slišali,
mi nismo zaznali,
oko ni videlo Boga razen tebe,
ki bi kaj storil za tistega, ki ga čaka.
Naproti prihajaš tistemu, ki z veseljem ravna pravično,
tistim, ki se te spominjajo na tvojih potih.
Glej, ti si se srdil in mi smo grešili,
če bi se vedno držali tvojih poti, bi bili rešeni.
Vsi smo postali kakor umazanec,
vsa naša pravična dela kakor umazana obleka.
Vsi smo oveneli kakor listje,
naša krivda nas je odnesla kakor veter.
Nikogar ni, ki bi klical tvoje ime,
ki bi se prebudil, da bi se te držal,
kajti skril si svoj obraz pred nami,
prepustil
Tako gr., sir., aram.; hebr. topil.
si nas môči naše krivde.
In zdaj, Gospod, si ti naš oče!
Mi smo glina, ti si naš upodabljavec,
vsi smo delo tvojih rok.
Ne srdi se preveč, Gospod,
ne spominjaj se vekomaj krivde,
glej, ozri se vendar, vsi smo tvoje ljudstvo.
Tvoja sveta mesta so postala puščava,
hči sionska je postala puščava,
hči jeruzalemska pustinja.
10 Hiša našega posvečenja in našega poveličanja,
kjer so te slavili naši očetje,
je postala pogorišče ognja,
sleherna naša dragocenost je postala razvalina.
11 Se boš, Gospod, pri tem še obotavljal,
boš molčal in nas poniževal čez mero?
Izrael je uporno ljudstvo
65
Dal sem se poiskati tistim, ki niso po meni spraševali,
dal sem se najti tistim, ki niso po meni poizvedovali.
Rekel sem: »Glejte, tu sem, glejte, tu sem!«
narodu, ki ni klical mojega imena.
Ves dan sem iztegoval svoje roke
proti upornemu ljudstvu,
kajti to hodi po poti, ki ni dobra,
po svojih lastnih mislih,
k ljudstvu, ki me draži
vedno pred mojim obličjem,
ki opravlja žgalne daritve po vrtovih
in zažiga kadilo po opekah,
ki poseda po grobovih
in prenočuje po zapuščenih krajih,
ki uživa svinjsko meso
in ima v svojih posodah gnusno juho,
ki pravi: »Drži se zase,
ne bližaj se mi, svet sem zate!«
Ti so dim v mojem nosu,
ogenj, ki ves dan gori.
Glej, to je zapisano pred menoj:
Ne bom molčal, temveč bom poplačal,
poplačal bom v njihovo naročje:
vaše krivde in hkrati krivde vaših očetov,
govori Gospod,
ki so zažigali kadilo na gorah
in me sramotili po gričih,
odmeril bom njihovo plačilo
najprej v njihovo naročje.
Ostanek bo rešen
Tako govori Gospod:
Kakor se najde sok v grozdu
in rečejo: »Ne uničuj ga,
blagoslov je v njem!«
tako bom jaz storil zaradi svojih služabnikov,
ne bom uničil vsega.
Iz Jakoba bom dal iziti potomstvo,
iz Juda dediča svojih gorá,
moji izvoljenci jih bodo podedovali,
moji služabniki bodo prebivali tam.
10 Šarón bo pašnik za drobnico,
dolina Ahór bo počivališče za govedo:
za moje ljudstvo, ki me bo iskalo.
11 Vi pa, ki zapuščate Gospoda,
ki pozabljate na mojo sveto goro,
ki pripravljate mizo Sreči
in polnite vrč Usodi,
12 vas sem odločil za meč,
vsi se boste priklonili za zakol,
ker sem klical, pa niste odgovorili,
govoril, pa niste poslušali,
ampak ste delali hudo v mojih očeh
in ste si izvolili, kar mi ni po volji.
13 Zato tako govori Gospod Bog:
Glejte, moji služabniki bodo jedli,
vi pa boste stradali,
glejte, moji služabniki bodo pili,
vi pa boste žejni,
glejte, moji služabniki se bodo veselili,
vi pa se boste sramovali,
14 glejte, moji služabniki bodo vriskali od veselja v srcu,
vi pa boste vpili od bolečine v srcu
in tulili od bridkosti v duši.
15 Svoje ime boste zapustili mojim izvoljencem v kletev:
Gospod Bog te bo usmrtil,
svojim služabnikom pa bo dal drugo ime.
16 Kdor bo hotel biti blagoslovljen v deželi,
bo blagoslovljen v Bogu, ki je zvest,
Ali Bogu resnice; db. Bogu (ki je) Amen.
kdor bo prisegal v deželi,
bo prisegal pri Bogu, ki je zvest,
Ali Bogu resnice; db. Bogu (ki je) Amen.
kajti prejšnje stiske bodo pozabljene,
da, skrite bodo pred mojimi očmi.
Novo nebo in nova zemlja
17 Kajti glej, ustvaril bom novo nebo
in novo zemljo,
prejšnje reči ne bodo več prihajale v spomin,
ne bodo več prišle do srca.
18 Da, veselite in radujte se na veke
tega, kar bom ustvaril:
kajti glej, ustvaril bom Jeruzalem za radost,
njegovo ljudstvo za veselje.
19 Radoval se bom z Jeruzalemom
in se veselil nad svojim ljudstvom,
v njem ne bo več slišati glasu jokanja
ne glasu tarnanja.
20 Tam ne bo več
otročiča, ki bi živel le malo dni,
ne starca, ki bi ne dopolnil svojih dni,
kajti kdor bo umrl star sto let, bo umrl mlad,
kdor pa ne bo dočakal sto let, bo veljal za prekletega.
21 Zidali bodo hiše in v njih prebivali,
zasajali vinograde in uživali njihov sad.
22 Ne bodo zidali, drug pa prebival,
ne bodo sadili, drug pa užival,
kajti kakor so dnevi drevesa, bodo dnevi mojega ljudstva,
moji izvoljenci bodo uživali delo svojih rok.
23 Ne bodo se trudili zaman,
ne rojevali za naglo smrt,
saj bodo potomstvo Gospodovih blagoslovljencev –
in njihovi potomci z njimi.
24 Preden bodo klicali, bom odgovarjal,
ko bodo še govorili, bom usliševal.
25 Volk in jagnje se bosta skupaj pasla,
lev bo jedel slamo kakor govedo
in kača bo imela prah za svoj kruh.
Ne bodo škodovali ne uničevali
na vsej moji sveti gori,
govori Gospod.
Pravi in lažni verniki
66
Tako govori Gospod:
Nebo je moj prestol
in zemlja podnožje mojih nog:
kakšna je torej hiša, ki mi jo hočete sezidati,
in kakšen je kraj za moje počivališče?
Saj je vse to naredila moja roka,
tako je vse nastalo,
govori Gospod.
Gledam pa na tistega,
ki je ponižen, ki je potrt v duhu
in se trese pred mojo besedo.

Kdor kolje vola, ubija človeka,
kdor žrtvuje ovco, lomi tilnik psu,
kdor daruje jedilno daritev – svinjsko kri,
kdor zažiga kadilo, časti malike.
Kakor so oni izbrali svoje poti
in jim ugajajo njihove gnusobe,
tako bom tudi jaz izbral zanje muke
in spravil nadnje grozo.
Saj sem klical, pa ni nihče odgovoril,
govoril sem, pa niso poslušali.
Delali so, kar je hudo v mojih očeh,
in izbirali, kar mi ni po volji.
Božja sodba
Poslušajte Gospodovo besedo,
vi, ki se tresete pred njegovo besedo:
Vaši bratje, ki vas sovražijo
in vas zavračajo zaradi mojega imena,
pravijo: »Naj se Gospod pokaže v svojem veličastvu,
da bomo videli vaše veselje.«
Toda osramočeni bodo.

Poslušaj, bučanje iz mesta,
poslušaj, iz templja!
Gospodov glas je,
ki deli plačilo svojim sovražnikom.
Rojstvo novega ljudstva
Preden je imela krče,
je rodila,
preden so prišle porodne bolečine,
je povila dečka.
Kdo je videl kaj takega?
Kdo je slišal kaj takega?
Mar pride dežela na svet v enem dnevu?
Se cel narod rodi hkrati?
Komaj se je hči sionska zvila,
je že rodila svoje otroke.
»Mar naj jaz, ki odpiram naročje, ne rodim?«
govori Gospod.
»Mar naj jaz, ki dajem, da rojevajo, zaprem naročje?«
govori tvoj Bog.

10 Veselite se s hčerjo jeruzalemsko,
radujte se nad njo, vsi, ki jo ljubite,
uživajte z njo veselje,
vsi, ki žalujete nad njo,
11 da se nasesate in nasitite
iz prsi njenih tolažb,
da se nasrkate in okrepite
iz naročja njene slave.

12 Kajti tako govori Gospod:
Glej, napeljal bom k njej mir kakor reko,
slavo narodov kakor poplavljajoč hudournik,
in boste sesali, v naročju vas bodo nosili,
na kolenih ljubkovali.
13 Kakor mati tolaži svojega otroka,
vas bom jaz tolažil,
v Jeruzalemu boste potolaženi.
14 Videli boste in vaše srce se bo veselilo,
vaše kosti bodo brstele kakor trava.
Gospodova roka bo očitna na njegovih služabnikih
in njegova togota na njegovih sovražnikih.
Sodba nad narodi
15 Kajti glej, Gospod bo prišel v ognju,
njegovi vozovi so kakor vihar,
da bo v srditosti zvrnil svojo jezo,
svojo grožnjo v ognjenih plamenih.
16 Kajti Gospod bo sodil z ognjem,
s svojim mečem vse meso,
Tj. vse človeštvo.
veliko bo prebodenih po Gospodu.

17 Tisti, ki se posvečujejo in očiščujejo za vrtove in hodijo za enim, ki je na sredi, ki uživajo svinjsko meso, omadeževane jedi in miši, bodo hkrati pokončani, govori Gospod.
Bog bo zbral vse narode v Jeruzalemu
18 Jaz poznam
Tako gr., sir.; manjka v hebr.
njihova dela in njihove misli, prišel bom, da zberem
Tako prevodi; hebr. prišlo bo, da zbere.
vse narode in jezike, prišli bodo in gledali moje veličastvo. 19 Položil bom nanje znamenje in tiste, ki bodo ubežali, bom poslal k narodom: v Taršíš, Pul
Gr. Put.
in Lud, ki napenjajo loke, v Tubál in Javán, oddaljena obrežja, ki še niso slišala mojega oznanila, ne videla mojega veličastva, in oznanili bodo moje veličastvo med narodi. 20 In pripeljali bodo vse vaše brate izmed vseh narodov v dar Gospodu, na konjih, na vozeh, na nosilnicah, na mezgih in na dromedarjih, na mojo sveto goro v Jeruzalem, govori Gospod, kakor prinašajo Izraelovi sinovi jedilno daritev v čisti posodi v Gospodovo hišo. 21 Nekatere izmed njih bom vzel za duhovnike, za levite, govori Gospod.

22 Kajti kakor novo nebo in nova zemlja,
ki ju narejam,
da stojita pred menoj, govori Gospod,
tako bosta stali vaše potomstvo in vaše ime.
23 Od mlaja do mlaja,
od sobote do sobote
bo prihajalo vse meso
Tj. vse človeštvo.
molit predme,
govori Gospod.

24 Ko bodo odhajali, bodo videli trupla ljudi, ki so se mi uprli. Njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne, gnusoba bodo vsemu mesu.
Tj. vsemu človeštvu.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije


Kratki videi o Svetem pismu
Projekt
Sveto pismo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplacno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  7.4.2020, do zdaj izpisanih odlomkov: 174.041.341, danes: 128.283
Cas izvajanja programa: 0.17s

Novosti!

Zakaj imamo prevod, ki je standardni?

Podpri nas, nic te ne stane

Naloži si sveto pismo v elektronski obliki za svoj e-bralnik.

Si težko vzameš cas za branje Božje besede? Zakaj ji torej ne prisluhneš?

Poznaš osnovno sporocilo Svetega pisma? Vstopi v dramo Svetega pisma!

Nekaj nasvetov za branje Svetega pisma.

Ne veš, kako se lotiti branja Svetega pisma? Zate smo pripravili nekaj bralnih nacrtov, ki ti bodo pomagali narediti prve korake.