Jakobovo pismo
Pozdrav
1
1 Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, dvanajstim rodovom v razseljenosti: lep pozdrav.
Vera in modrost
2 Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje,
3 saj spoznavate, Ali veste. da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.
4 Za stanovitnost pa naj bo značilno popolno delo, da boste popolni Ali zreli, odrasli. in celoviti in vam ne bo ničesar manjkalo.
5 Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo.
6 Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava.
7 Tak človek naj ne misli, da bo kaj prejel od Gospoda:
8 mož, ki je v duši razdvojen, nestanoviten na vseh svojih poteh.
Revščina in bogastvo
9 Ponižani brat naj se ponaša s svojo visokostjo,
10 bogati pa s svojim ponižanjem, saj bo minil kakor cvet na travniku.
11 Sonce namreč vzide z vročino in posuši travnik. Cvet na njem se osuje in lepota njegovega obličja izgine. Tako bo tudi bogataš ovenel na svojih poteh. Ali trgovskih načrtih.
Preizkušnja in skušnjava
12 Blagor človeku, ki stanovitno prenaša preizkušnjo, kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog Manjka v mnogih rkp.; različica Gospod. obljubil njim, kateri ga ljubijo.
13 Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: »Bog me skuša.« Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar.
14 Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.
15 Nato poželenje spočne, rojeva greh, storjeni greh pa porodi smrt.
16 Ne varajte se, moji ljubi bratje;
|