Sveto pismo za mobilne naprave Svetopisemska družba Slovenije - Nepridobitna družba za prevajanje in širjenje Svetega pisma       
O našem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naša dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi bibličnimi družbami in Cerkvami ...Svetopisemska družba na Facebooku  Svetopisemska družba na YouTube
Stara zaveza
1 Mojzes
2 Mojzes
3 Mojzes
4 Mojzes
5 Mojzes
Jozue
Sodniki
Ruta
1 Samuel
2 Samuel
1 Kralji
2 Kralji
1 Kroniška
2 Kroniška
Ezra
Nehemija
Estera
Job
Psalmi
Pregovori
Pridigar
Visoka pesem
Izaija
Jeremija
Žalostinke
Ezekiel
Daniel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija

Devterokanonične knjige

Tobit
Judita
Estera (grška)
1 Makabejci
2 Makabejci
Modrost
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Daniel (dodatki)

Nova zaveza

Matej
Marko
Luka
Janez
Apostolska dela
Rimljanom
1 Korinčanom
2 Korinčanom
Galačanom
Efežanom
Filipljanom
Kološanom
1 Tesaloničanom
2 Tesaloničanom
1 Timoteju
2 Timoteju
Titu
Filemonu
Hebrejcem
Jakob
1 Peter
2 Peter
1 Janez
2 Janez
3 Janez
Juda
Razodetje


BIBLIJA.net   - Sveto pismo za vsakogar
Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  ŽJ  SSP  SSP-Op  SSP-Ref  JUB  EKU  CHR  WLF  JAP  DAL  TRB Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik



Podpri nas nič te ne stane
Podpri Sveto pismo
nič te ne stane :)

Jeremija 1,1-52,34

Jeremija :1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52

Jeremija
Uvod
1
Gôvori
Ali Besede, Dejanja.
Hilkijájevega sina Jeremija, izmed duhovnikov, ki so bili v Anatótu v Benjaminovi deželi; beseda GOSPODOVA, ki se mu je zgodila v dneh Judovega kralja Jošíja, Amónovega sina, v trinajstem letu njegovega vladanja. Zgodila se je tudi v dneh Judovega kralja Jojakíma, Jošíjevega sina, in do konca enajstega leta Judovega kralja Sedekíja, Jošíjevega sina, do izgona Jeruzalemcev v petem mesecu.
Bog pokliče Jeremija za preroka
Zgodila se mi je beseda GOSPODOVA, rekoč:
»Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal;
preden si prišel iz materinega naročja,
Db. iz maternice.
sem te posvetil,
te postavil za preroka narodom.«
Jaz pa sem rekel: »Oh, Gospod BOG, glej, ne znam govoriti, ker sem še deček.« A GOSPOD mi je odgovoril:
»Nikar ne govôri: deček sem;
kajti h komur koli te pošljem, boš šel,
in kar koli ti ukažem, boš govoril.
Nikar se jih ne boj,
saj sem jaz s teboj, da te rešujem,
govori GOSPOD
Potem je GOSPOD iztegnil svojo roko in se dotaknil mojih ust; GOSPOD mi je rekel:
»Glej, svoje besede polagam v tvoja usta.
10 Glej, postavljam te ta dan nad narode in kraljestva,
da ruješ in podiraš,
da uničuješ in rušiš,
da zidaš in sadiš.«
Prvi videnji
11 Zgodila se mi je GOSPODOVA beseda, rekoč: »Kaj vidiš, Jeremija?« Rekel sem: »Mandljevo vejo vidim.« 12 GOSPOD mi je rekel: »Prav vidiš; kajti bedim
Besedna igra; besedi mandljevec in bedim sta si v hebr. podobni.
nad svojo besedo, da jo izpolnim.« 13 Drugič se mi je zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: »Kaj vidiš?« Rekel sem: »Vidim kotel, v katerem kipi; njegova odprtina se nagiba od severa sèm.«
14 Tedaj mi je GOSPOD rekel: »S severa prikipi nesreča nad vse prebivalce dežele. 15 Kajti glej, pokličem vse rodove severnih kraljestev, govori GOSPOD. Pridejo in vsak postavi svoj prestol pred jeruzalemskimi vrati, pred vsem njegovim obzidjem naokrog, pred vsemi Judovimi mesti. 16 Tedaj jim izrečem sodbo za vso njihovo hudobijo, ker so me zapustili, zažigali kadilo drugim bogovom in molili delo svojih rok. – 17 Ti pa si opaši ledja, vstani in jim govori vse, kar ti ukažem. Ne ustraši se jih, da te jaz ne prestrašim pred njimi. 18 Glej, danes te naredim za utrjeno mesto, za železen steber, za bronasto obzidje proti vsej deželi, proti Judovim kraljem, proti njegovim knezom, proti njegovim duhovnikom in proti ljudstvu dežele. 19 Bojevali se bodo proti tebi, pa te ne bodo premagali, ker sem jaz s teboj, govori GOSPOD, da te rešujem.«
Prerokbe proti Judu in Jeruzalemu
Izraelska skupnost odpadla od Boga
2
Zgodila se mi je beseda GOSPODOVA, rekoč: Pojdi, kliči prestolnici
Dodano; Jeruzalem je v hebr. ž. spola.
Jeruzalem na ušesa in reci: Tako govori GOSPOD:
Spominjam te na predanost tvoje mladosti,
na ljubezen tvoje zaročne dobe,
ko si hodila za menoj v puščavi,
v deželi, kjer ne sejejo.
Svet je Izrael GOSPODU,
prvina njegovega pridelka.
Vsi, ki ga jedó, postanejo krivi,
nesreča jih zadene,
govori GOSPOD.

Poslušajte GOSPODOVO besedo, Jakobova hiša in vse rodbine Izraelove hiše. Tako govori GOSPOD:
Kaj so vaši očetje našli krivičnega na meni,
da so se oddaljili od mene,
da so šli za puhlimi maliki
Db. za puhlostjo, ničevostjo.
in postali puhli?
Niso rekli: »Kje je GOSPOD,
ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele,
ki nas je vodil po puščavi,
po pusti in jamasti deželi,
po sušni in mračni deželi,
po deželi, skozi katero nihče ne hodi
in kjer ne prebiva noben človek?«
Pripeljal sem vas v rodovitno deželo,
da bi uživali njene sadove in njene dobrine.
A ko ste prišli, ste oskrunili mojo deželo
in mojo dediščino spremenili v gnusobo.
Duhovniki niso rekli: »Kje je GOSPOD
Čuvarji postave me niso hoteli poznati
in pastirji so se mi upirali.
Preroki so prerokovali v Báalovem imenu
in hodili za tistimi, ki ne morejo pomagati.

Zato vas še naprej obtožujem,
govori GOSPOD,
obtožujem sinove vaših sinov.
10 Pojdite vendar na otoke Kitéjcev in poglejte!
Pošljite v Kedár in skrbno preiščite,
poglejte, ali se je godilo kaj takega!
11 Ali je kakšen narod zamenjal bogove?
In tisto sploh niso bogovi!
Moje ljudstvo pa je svoje Veličastvo
zamenjalo z nečim, kar ne more pomagati.
12 Osupnite nad tem, nebesa,
zgrozite se vsa presunjena,
govori GOSPOD.
13 Saj je moje ljudstvo storilo dvojno hudobijo:
zapustili so mene,
studenec žive vode,
in si izkopali kapníce,
razpokane kapníce,
ki ne držijo vode.
Bolečina in bridkost
14 Je mar Izrael suženj ali v hiši rojen služabnik?
Zakaj je potem postal plen?
15 Nanj rjovejo mladi levi,
povzdigujejo svoj glas.
Njegovo deželo so spremenili v pustinjo,
njegova mesta so razdejana, brez prebivalca.
16 Tudi sinovi Memfisa in Tahpanhésa
ti brijejo
Db. mulijo.
glavo.
17 Ali te ni to doletelo zato,
ker si zapustil GOSPODA, svojega Boga,
v času, ko te je vodil po poti?
Kaj Bog še očita izraelski skupnosti
18 In zdaj, kaj imaš od poti v Egipt?
Da piješ vodo iz Nila?
In kaj imaš od poti v Asirijo?
Da piješ vodo iz Evfrata?
19 Tvoja hudobija te tepe
in tvoj odpad te kaznuje.
Vedi torej in uvidi, kako hudo in bridko je,
da si zapustila GOSPODA, svojega Boga,
in nisi imela mojega strahu,
govori Gospod BOG nad vojskami.

20 Zakaj že zdavnaj si zlomila svoj jarem,
raztrgala vezi in rekla:
»Ne bom služila!«
A na vsakem visokem griču
in pod vsakim zelenim drevesom
si poležavala kot vlačuga.
21 Sam sem te zasadil kot plemenito trto,
kot pravo, pristno sadiko.
Kako si se mi spridila
v poganjke viničja?
22 Čeprav si se umivala s pepeliko
in uporabljala še toliko mila:
tvoja krivda ostaja umazana pred mano,
govori Gospod BOG.
23 Kako moreš reči: »Nisem se omadeževala,
za Báali nisem hodila?«
Poglej na svoje početje
Db. na svojo pot.
v dolini,
spoznaj, kaj si delala,
lahka kamela, ki teka vsevprek;
Db. ki prepleta svoja pota.
24 divja oslica, vajena puščave,
ki lovi sapo v divjem poželenju.
Kdo jo bo zadržal, ko se goni?
Kdor koli jo išče, se mu ni truditi:
v njenem mesecu jo najde.
25 Glej, da se tvoja noga ne zbosi
in tvoje grlo ne užeja!
Pa si rekla: »Nikakor ne!
Kajti tujce ljubim
in hodim za njimi!«

26 Kakor je osramočen tat, ko ga zalotijo,
tako bo osramočena Izraelova hiša:
njihovi kralji in knezi,
njihovi duhovniki in preroki,
27 ki pravijo lesu: »Ti si moj oče!«
in skali: »Ti si me rodila!«
Meni kažejo hrbet,
ne obraza,
v svoji nesreči pa govorijo:
»Vstani in nas reši!«
28 Kje so tedaj bogovi,
katere si si naredil?
Naj vstanejo, če te morejo rešiti
v času tvoje nesreče!
Kajti številni kakor tvoja mesta
so tvoji bogovi, o Juda.

29 Zakaj se pravdate z menoj?
Vsi ste se mi uprli,
govori GOSPOD.
30 Zaman sem tepel vaše sinove:
opomina niso sprejeli;
vaš lastni
vaš lastni: manjka v gr., sir.
meč je žrl vaše preroke
kakor lev, ki kolje.
31 O, kakšen rod ste! Glejte vendar na GOSPODOVO besedo!
Ali sem postal puščava za Izraela,
dežela goste teme?
Zakaj govori moje ljudstvo: »Lahko se potikamo okrog,
k tebi ne pridemo več«?
32 Mar dekle pozabi svoj nakit,
nevesta svoj okrasni pas?
Moje ljudstvo pa me pozablja
že brezštevilne dni.

33 Kako dobro znaš ubrati pot,
ko iščeš ljubimce!
Tako si se na svojih poteh
naučila tudi hudobij.
34 Tudi v tvojih rokavih
Ali robovih; gr. rokah.
sem našel
kri nedolžnih siromakov.
Našel sem jo, ne da bi jo bil iskal,
Ali Nisi jih zalotila pri vlamljanju; hebr. nejasno.
saj je bila na vseh.
35 Ti pa praviš: »Nedolžna sem vendar.
Gotovo se njegova jeza odvrne od mene.«
Glej, kličem te na odgovor,
ker praviš: »Nisem grešila.«
36 Kako lahkomiselno pohajaš
in spreminjaš svojo pot!
Tudi Egipt te bo spravil v sramoto,
kakor te je spravila v sramoto Asirija.
37 Tudi od tam pojdeš
z rokami na glavi,
kajti GOSPOD je zavrgel tiste, na katere se zanašaš;
ne boš imela sreče z njimi.
Prelom zaveze
3
Recimo, da mož odslovi svojo ženo
in gre ona od njega
in se poroči z drugim:
ali se bo on še vrnil k njej?
Se ni ta zemlja
Gr. žena.
oskrunila do kraja?
Tudi ti si se vlačugala z mnogimi ljubimci:
bi se rada spet vrnila k meni?
govori GOSPOD.
Povzdigni oči h goljavam in glej!
Kje nisi občevala?
Ob poteh si čakala nanje
kakor Arabec v puščavi.
Tako si omadeževala deželo
s svojim vlačuganjem in hudobijo.
Zato se je deževje odmaknilo
in ni bilo pomladnega dežja.
Vendar si imela čelo vlačuge,
prav nič sram te ni bilo.
Zdaj mi pa na lepem kličeš:
»Moj oče! Ti prijatelj moje mladosti!
Ali se bo na veke jezil?
Mi to zmeraj oponašal?«
Glej, tako govoriš,
a delaš hudobije. To znaš!
Poziv k spreobrnjenju
GOSPOD mi je rekel v dneh kralja Jošíja: »Ali si videl, kaj je delala odpadnica, Izrael? Hodila je na vsak visok grič in pod vsako zeleno drevo ter se tam vlačugala. Rekel sem si: Potem ko je vse to počela, se bo vrnila k meni. Pa se ni vrnila. Juda, njena sestra verolomnica, je to opazila. Videla je
Tako Q, prevodi; MT Videl sem.
tudi, da sem odpadnico Izrael zaradi vsega njenega prešuštvovanja odslovil in ji dal ločitveni list. Toda verolomnica, njena sestra Juda, se ni bala, ampak je šla in se vlačugala še sama. S svojim lahkomiselnim vlačuganjem je omadeževala deželo in prešuštvovala s kamnom in lesom. 10 Pri vsem tem se tudi verolomnica, njena sestra Juda, ni vrnila k meni z vsem srcem, ampak le na videz, govori GOSPOD
11 Tedaj mi je GOSPOD rekel: Pravičnejša se je pokazala odpadnica Izrael kakor verolomnica Juda. 12 Pojdi, oznanjaj te besede proti severu in reci:
»Vrni se, odpadnica Izrael,
govori GOSPOD.
Ne bom vas več mrko gledal,
kajti dobrohoten sem,
govori GOSPOD.
Ne bom se jezil na veke.
13 Samo priznaj svojo krivdo,
da si se upirala GOSPODU, svojemu Bogu,
in rajši tekala
Db. razsipala svoje poti.
k tujcem pod vsako zeleno drevo,
mojega glasu pa nisi poslušala,
govori GOSPOD
Mesijansko ljudstvo na Sionu
14 Vrnite se, odpadli sinovi,
govori GOSPOD.
Kajti jaz sem vaš gospodar.
Vzel vas bom, enega iz mesta, dva iz družine,
in vas pripeljem na Sion.

15 Dal vam bom pastirjev po svojem srcu, da vas bodo pasli z znanjem in razsodnostjo. 16 Ko se boste namnožili in narasli v deželi, tiste dni, govori GOSPOD, ne bodo več rekli: »Skrinja GOSPODOVE zaveze!« Nihče ne bo pomislil nanjo, ne bodo se je spominjali in je ne pogrešali, in nove ne bodo več naredili. 17 Tisti čas bodo Jeruzalem imenovali GOSPODOV prestol. Tja se bodo stekali vsi narodi, h GOSPODOVEMU imenu
Tj. h GOSPODU.
v Jeruzalem, in ne bodo več sledili trmi svojega hudobnega srca. 18 Tiste dni pojde Judova hiša k Izraelovi hiši in iz severne dežele prideta skupaj v deželo, ki sem jo dal v dediščino vašim očetom.
Nadaljevanje pesmi o spreobrnjenju
19 Sam pri sebi sem rekel:
Kako rad bi te prištel
Db. postavil.
med sinove
in ti dal prijazno deželo,
prelepo dediščino med narodi!
Rekel sem si: »Moj oče« bi me klicala
in se ne bi več obrnila
klicala ... obrnila gr., sir. klicali ... obrnili.
od mene.
20 A kakor kdaj žena izda svojega soproga,
tako ste vi izdali mene, Izraelova hiša,
govori GOSPOD.

21 Glas se sliši na goljavah,
jok in tožbe Izraelovih sinov,
ker so zašli na krivo pot,
pozabili GOSPODA, svojega Boga.
22 Spreobrnite se, odpadli sinovi,
ozdraviti hočem vaš odpad!

»Glej, prihajamo k tebi.
Saj si ti GOSPOD, naš Bog.
23 Zares, le prevara prihaja z gričev –
ta podivjanost
Db. hrup.
na hribih!
Zares, le pri GOSPODU, našem Bogu,
je rešitev za Izraela.
24 Sramotni malik
Db. Sramota.
je od naše mladosti žrl trud naših očetov, njihovo drobnico in govedo, njihove sinove in hčere. 25 Ležati moramo v svoji sramoti, naša nečast naj nas pokrije, ker smo grešili proti GOSPODU, svojemu Bogu, mi in naši očetje; od svoje mladosti do tega dne nismo poslušali glasu GOSPODA, našega Boga.«

4
Če si se voljan vrniti, Izrael,
govori GOSPOD,
se vrni k meni!
Če odpraviš svoje gnusobe izpred mojega obličja,
ne boš taval kot begunec.
Če boš resnicoljubno, prav in pravično prisegal:
»Kakor živi GOSPOD«,
bodo narodi blagoslovljeni v njem
in se bodo ponašali z njim.
Tako namreč govori GOSPOD možem v Judu in Jeruzalemu:
Preorjite si ledino
in ne sejte med trnje.
Obrežite se za GOSPODA,
odpravite sprednjo kožico svojih src,
Judovci in jeruzalemski prebivalci.
Sicer moja jeza šine kakor ogenj
in zagori, da je nihče ne pogasi –
zaradi hudobije vaših dejanj.
Sovražni vpad s severa
Sporočajte v Judu,
razglašajte v Jeruzalemu;
trobite na rog po deželi,
vpijte na ves glas in recite:
»Zberite se!
V utrjena mesta pojdimo!«
Vzdignite prapor proti Sionu,
poiščite zavetje, ne ustavljajte se,
kajti nesrečo pripeljem s severa
in veliko razdejanje.
Lev prihaja iz svoje goščave,
pokončevalec narodov se odpravlja,
odhaja iz svojega kraja,
da naredi iz tvoje dežele pustinjo.
Tvoja mesta bodo porušena,
brez prebivalca.
Zato si oblecite raševnike,
žalujte in vpijte:
»GOSPODOVA srdita jeza
se ni odvrnila od nas.«

Zgodí se tisti dan, govori GOSPOD: pogum upade kralju in knezom, duhovniki ostrmijo, osupnejo preroki. 10 Na to porečem: »Oh, Gospod BOG, kako hudo si prevaral to ljudstvo in Jeruzalem, ko si rekel: Mir boste imeli – pa nam meč streže po življenju!«

11 Tisti čas bo rečeno temu ljudstvu in Jeruzalemu: Žgoč veter z goljav v puščavi vleče proti hčeri mojega ljudstva,
Tj. celotnemu ljudstvu.
pa ne da bi prevejal in prečistil: 12 presilen veter je za to! Na moj ukaz
Db. Meni ali Zame.
prihaja; zdaj jim tudi jaz izrečem sodbo.
13 »Glej, prihaja kakor oblaki,
kot vihar so njegovi bojni vozovi,
hitrejši od orlov njegovi konji.
Gorje nam, izgubljeni smo!«
14 Operi svoje srce hudobije,
Jeruzalem, da se rešiš.
Doklej bodo ždeli v tvojih prsih
zlobni načrti?
15 Kajti glas sporoča iz Dana
in razglaša stisko z Efrájimskega pogorja:
16 »Opozorite narode: ›Glejte jih!‹
Razglasite po Jeruzalemu:
›Oblegovalci pridejo iz daljne dežele
in zaženejo bojni klic
Db. svoj glas.
proti Judovim mestom.
17 Kakor poljski čuvaji obkolijo Jeruzalem,
Db. ga obkolijo.
ker se mi je uprl,
govori GOSPOD.
18 Tvoje poti in tvoja dela
so ti to napravili,
to je tvoja nesreča – res, bridko je,
saj ti sega do srca.‹«
Preroka boli narodova stiska
19 O moje obisti, moje obisti! Zvijam se v bolesti!
O stene mojega srca!
Kako mi razbija srce!
Ne morem molčati,
ker slišim glas rogá,
bojni hrup.
20 Polom za polomom oznanjajo,
opustošena je vsa dežela,
naglo so uničeni moji šotori,
v hipu šotorski zastori.
21 Doklej bom gledal vojaški prapor,
poslušal glas rogá?
22 »Zakaj neumno je moje ljudstvo;
nočejo me poznati.
Nespametni sinovi so
in nerazsodni;
pametni za počenjanje hudobije,
ne znajo pa delati dobro.«

23 Gledam zemljo – in glej: pusta je in prazna;
k nebu – njegove svetlobe ni.
24 Gledam gore – in glej: tresejo se,
vsi hribi drhtijo.
25 Gledam – in glej: ni več človeka,
vse ptice neba so odletele.
26 Gledam – in glej: rodovitna dežela je puščava.
Razdejana so vsa njena mesta
pred GOSPODOM, pred njegovo srdito jezo.
27 Da, tako govori GOSPOD: »Vsa dežela bo opustošena, vendar je ne bom uničil do kraja.
Db. vendar konca ne bom storil.
28 Zato se zemlja ogrne v žalost
in zgoraj potemni nebo,
zakaj govoril sem in sklenil,
ne kesam se in ne odstopam od tega.«

29 Pred hrupom konjenice in lokostrelcev
beži vse mesto;
Gr. vsa dežela.
v goščave gredo, se vzpenjajo med skale.
Vsa mesta so zapuščena,
nihče ne prebiva v njih.
30 In ti, opustošena,
kaj počneš, da se oblačiš v škrlat,
da se krasiš z zlatim nakitom,
da si z ličilom obkrožaš oči?
Zaman se zaljšaš:
ljubimci te zavračajo,
strežejo ti po življenju.
31 Krike slišim kakor pri ženi v porodnih krčih,
ječanje kakor pri ženski, ki prvič rojeva,
glas hčere sionske, ki stoka
in vije roke:
»Joj, gorje mi, moje življenje bo plen ubijalcev.«
Db. moja duša je nemočna pred morilci.
Judova hudobija priklicuje kazen
5
Obhodite jeruzalemske ulice,
glejte in poizvedujte,
iščite po njegovih trgih,
ali najdete človeka,
ali je kdo, ki dela prav
in se trudi za
Db. in išče.
zvestobo –
pa bom mestu
Db. pa ji bom, tj. Jeruzalemu.
odpustil!
Čeprav govore: »Kakor živi GOSPOD
prisegajo po krivem.
GOSPOD, ali tvoje oči ne iščejo zvestobe?
Tepel si jih,
pa niso stokali;
pokončeval si jih,
a niso marali za opomin.
Obraze so si delali trše od skale,
niso se marali spreobrniti.

Rekel sem si: »To so pač siromaki,
neumni so,
saj ne poznajo GOSPODOVE poti,
postave svojega Boga.
K velikim hočem iti
in bom govoril z njimi,
saj ti poznajo GOSPODOVO pot,
postavo svojega Boga.«
A prav ti so zlomili jarem,
raztrgali vezi.

Zato jih udari lev iz gozda,
jih podavi volk iz stepe;
panter preži pred njihovimi mesti,
kdor pojde iz njih, bo raztrgan.
Številna so namreč njihova hudodelstva,
mnogokratni njihovi odpadi.

Kako naj ti torej odpustim?
Tvoji sinovi so me zapustili
in prisegali pri njih, ki niso Bog.
Nasičeval sem jih,
pa so prešuštvovali,
v vlačugini hiši so se gnetli.
Kakor tolsti, pohotni žrebci so,
vsak rezgeče po ženi svojega bližnjega.
Mar naj jih ne kaznujem za vse to?
govori GOSPOD.
Naj se ne maščujem
nad takim narodom?

10 Povzpnite se na njegove terase in jih razdenite,
vendar jih ne uničite do kraja.
Posekajte njegove trte,
saj niso več GOSPODOVE.
11 Kruto sta me izdali,
Izraelova in Judova hiša,
govori GOSPOD.
Proti tistim, ki tajijo GOSPODA
12 Tajijo GOSPODA
in pravijo: »Saj ga ni.
Ali Z njim ni nič.
Nesreča ne bo prišla nad nas,
meča in lakote ne bomo videli.
13 Preroki so le dih
in trdne
Dodano.
besede ni v njih:
kar na njih naj se tisto uresniči!«

14 Zato tako govori GOSPOD, Bog nad vojskami:
Ker govorite to besedo,
glej, bom naredil iz svojih besed ogenj v tvojih ustih
in iz tega ljudstva les, ki ga ogenj použije!
15 Glej, pripeljem narod iz daljave
nad vas, Izraelova hiša,
govori GOSPOD.
Trdoživ narod,
starodaven narod je to,
narod, ki njegovega jezika ne znaš
in ne razumeš, kaj govori.
16 Njegov tul je kakor odprt grob,
vsi so junaki.
17 Použije ti žetev in kruh,
použije ti sinove in hčere,
použije ti drobnico in govedo,
použije ti trto in smokvo.
Utrjena mesta, ki se zanašaš nanje,
ti z mečem razdene.

18 Vendar vas tudi tiste dni, govori GOSPOD, ne uničim do kraja. 19 Če pa porečete: »Zakaj nam je GOSPOD, naš Bog, vse to storil?« jim reci: »Kakor ste mene zapustili in služili tujim bogovom v svoji deželi, tako boste služili tujcem v deželi, ki ni vaša.«
Opomin
20 Sporočajte to v Jakobovi hiši,
razglašajte v Judu in učite:
21 »Poslušaj vendar to, neumno in nerazsodno ljudstvo,
ki ima oči, pa ne vidi,
ušesa, pa ne sliši.«
22 Mar se me ne bojite, govori GOSPOD,
in se ne tresete pred menoj,
ki sem postavil sipino morju za mejo
kot večno pregrado, ki je ne more prestopiti?
Čeprav se zaletavajo valovi, ne morejo nič,
čeprav bučijo, ne pridejo čez.
23 A to ljudstvo ima trmasto in uporno srce.
Obrnili so se proč in odšli.
24 Ne pravijo v svojem srcu:
»Bojmo se GOSPODA, svojega Boga,
ki daje jesenski dež
in pomladanski dež ob svojem času,
ki nam ohranja
tedne, določene za žetev.«
25 Vaše krivde vam to odmikajo,
vaši grehi odvračajo srečo od vas.
Krivda velikih
26 Res, krivičneži se najdejo v mojem ljudstvu,
sklonjeni preže kakor ptičarji,
zanke nastavljajo in lovijo ljudi.
27 Kakor kletka, ki je polna ptičev,
tako so njihove hiše polne prigoljufanega blaga.
Zato so postali veliki in bogati,
28 debeli so in zavaljeni.
Hebr. nejasno.
Njihova hudobija presega vse meje;
ne zavzemajo se za pravico,
pravico sirote – in vendar uspevajo!
Ne prisojajo pravice ubogim.
29 Mar naj ne kaznujem tega?
govori GOSPOD.
Naj se ne maščujem
nad takim narodom?

30 Strahotne in grozne reči
se godijo v deželi:
31 preroki prerokujejo lažnivo,
duhovniki vladajo na svojo roko.
In mojemu ljudstvu je to všeč!
A kaj boste storili, ko pride konec?
Še o sovražnem vpadu
6
Benjaminovi sinovi, poiščite zavetje
zunaj Jeruzalema!
V Tekói trobite na rog,
proti Bet Keremu vzdignite prapor!
Kajti od severa grozi nesreča
in veliko razdejanje.
Uničil bom hčer sionsko,
zalo in nežno.
Ali Sionsko hčer sem pripeljal / k ljubkemu pašniku.
Nadnjo pridejo pastirji s svojimi čredami,
okrog nje postavijo svoje šotore,
vsak popase, kar mu bo pri roki.
Ali vsak popase svoj del.
»Posvetite se za boj proti njej!
Vstanite! Napadimo opoldne!«
»Gorje nam! Dan se že nagiba,
že se daljšajo večerne sence.«
»Vstanite! Napadimo ponoči!
Uničimo njene palače!«
Kajti tako govori GOSPOD nad vojskami:
Posekajte njeno drevje,
naredite nasip proti Jeruzalemu.
To je mesto, ki mora biti kaznovano:
Db. obiskano.
znotraj njega je eno samo zatiranje!
Kakor se v vodnjaku nabira vedno sveža
Db. hladna.
voda,
tako se v njem nabira vedno nova
Db. hladna.
hudobija.
»Nasilje, opustošenje!« odmeva v njem.
Bolečine in rane so mi vedno pred očmi.
Daj se posvariti, Jeruzalem!
Sicer se ti moja duša odtuji,
sicer te naredim pustinjo,
neobljudeno deželo.

Tako govori GOSPOD nad vojskami:
»Paberkujejo naj, paberkujejo kakor na trti
Izraelov ostanek!
Izteguj svojo roko
kakor trgalec po rozgah!«

10 Komu naj govorim in koga naj svarim,
ki bi poslušal?
Glej, njihovo uho je neobrezano,
ne morejo poslušati.
Glej, GOSPODOVA beseda jim je v zasmeh,
nimajo veselja nad njo.
11 Zato sem poln GOSPODOVEGA srda,
komaj ga še zadržujem.

»Izlij ga na otroka na cesti
in na skupino mladeničev.
Ujeti bodo možje in žene,
starci in zelo priletni.
12 Njihove hiše bodo prešle na druge
z njihovimi polji in ženami vred,
ker bom iztegnil roko
nad prebivalce dežele,
govori GOSPOD.

13 Kajti vsi od najmanjšega do največjega
se pehajo za dobičkom.
Varajo vsi,
od preroka do duhovnika.
14 Zlom mojega ljudstva hočejo ozdraviti na lahko,
s tem da govorijo: ›Mir, mir‹,
ko vendar ni miru.
15 Mar se sramujejo, ker so počenjali gnusobo?
Ne, sploh se ne sramujejo,
sploh ne znajo zardeti.
Zato bodo padli s tistimi, ki padajo,
se spotaknili ob času njih kaznovanja,
govori GOSPOD

16 Tako govori GOSPOD:
Ustavite se na poteh in se razglejte,
vprašajte po stezah starodavnih časov,
kje je pot k dobremu, in hodite po njej:
in našli boste počitek svojim dušam.
Pa so rekli: »Ne bomo hodili!«
17 Postavil sem za vas stražarje:
»Pazite na glas roga!«
Pa so rekli: »Ne bomo pazili!«
18 Zato poslušajte, narodi,
vedi, skupnost, kaj bo z njimi.
19 Poslušaj, zemlja; glej, nad to ljudstvo bom spravil nesrečo,
sad njihovih naklepov.
Saj niso pazili na moje besede,
zavrgli so mojo postavo.
20 Čemu mi je kadilo, ki prihaja iz Sabe,
dišeči cimet iz daljne dežele?
Vaših žgalnih daritev ne maram,
vaše klavne daritve mi niso všeč.
21 Zato tako govori GOSPOD:
»Glej, ovire
Ali spotike.
nastavim temu ljudstvu,
spotaknili se bodo obnje
očetje in sinovi hkrati,
sosed in prijatelj bosta izginila.«

22 Tako govori GOSPOD:
Glej, ljudstvo prihaja iz severne dežele,
velik narod se vzdiguje s koncev zemlje.
23 Z lokom in kopjem je opremljen,
grozovit je in brez usmiljenja.
Hrumi, kakor bi bučalo morje,
na konjih jezdi,
razporejen kakor en mož
za boj proti tebi, hči sionska.

24 »Slišali smo novico o njem:
omahujejo nam roke,
tesnoba nas obhaja,
bolečina kakor porodnico.
25 Ne hodite na polje,
ne stopajte na cesto,
kajti sovražnik ima meč:
groza vsepovsod!«

26 Hči mojega ljudstva,
Tj. celotno ljudstvo.
obleci si raševnik,
valjaj se v pepelu!
Žaluj z bridko tožbo kakor za edincem,
ker naglo pride nad nas pokončevalec.

27 Za preizkuševalca sem te postavil, kot trdnjavo sredi svojega ljudstva,
da spoznaš in preizkusiš njihovo pot.
28 Vsi so trmasti uporniki,
hodijo kot obrekljivci,
kot bron in železo,
vsi so pokvarjenci.
29 Meh je puhal svinec iz njihovega kršca;
zaman je topil in topil:
hudobni se ne dajo izločiti.
30 Imenujejo jih »zavrženo srebro«,
kajti GOSPOD jih je zavrgel.
Prerok govori v templju
7
Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od GOSPODA, rekoč: Postavi se k vratom GOSPODOVE hiše; tam oznani to besedo in reci: Poslušajte GOSPODOVO besedo, vsi Judovci, ki prihajate skozi ta vrata molit GOSPODA. Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Poboljšajte svoje poti in svoja dejanja, pa storim, da boste prebivali
Akvila, lat. storim, da bom prebival.
v tem kraju. Ne zanašajte se na varljive besede, češ: »GOSPODOV tempelj, GOSPODOV tempelj, GOSPODOV tempelj je to.«
Le če zares poboljšate svoje poti in svoja dejanja, če boste res pravično ravnali drug z drugim, če ne boste zatirali tujca, sirote in vdove, ne prelivali nedolžne krvi na tem kraju ne hodili v svojo nesrečo za drugimi bogovi, tedaj storim, da boste prebivali
Akvila, lat. storim, da bom prebival.
v tem kraju, v deželi, ki sem jo dal vašim očetom od vekov in na veke.
Glejte, zanašate se na varljive besede, ki ne veljajo nič. Kradete, morite, prešuštvujete, krivo prisegate, Báalu zažigate kadilo in hodite za drugimi bogovi, ki jih ne poznate, 10 potem pa prihajate in stopate predme v tej hiši, na katero je priklicano moje ime,
Ali ki nosi moje ime.
in govorite: »Rešeni smo,« pa še naprej počenjate vse te gnusobe. 11 Ali je ta hiša, na katero je priklicano moje ime,
Ali ki nosi moje ime.
postala v vaših očeh jama razbojnikov? Dobro, potem tudi jaz tako gledam nanjo, govori GOSPOD. 12 Pojdite vendar v moj kraj, v Šilo, kjer sem nekdaj naredil, da je prebivalo moje ime, in poglejte, kaj sem mu storil zaradi hudobije svojega ljudstva Izraela! 13 Ker pa ste zdaj počeli vsa tista dejanja, govori GOSPOD, in niste poslušali, čeprav sem vam govoril, še in še govoril, in ne odgovorili, čeprav sem vas klical: 14 bom storil tej hiši, na katero je priklicano moje ime
Ali ki nosi moje ime.
in na katero se vi zanašate, in kraju, ki sem ga dal vam in vašim očetom, kakor sem storil Šilu. 15 Zavrgel vas bom izpred svojih oči, kakor sem zavrgel vse vaše brate, ves Efrájimov rod.
Ljudstvo malikuje
16 Ti pa ne moli za to ljudstvo, ne povzdiguj zanj mile prošnje in molitve ter ne posreduj pri meni, ker te ne bom poslušal. 17 Mar ne vidiš, kaj počenjajo v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah? 18 Otroci nabirajo drva, očetje prižigajo ogenj in ženske gnetejo testo, da naredijo kolače za kraljico neba; drugim bogovom darujejo pitne daritve, da me jezijo. 19 Mar jezijo mene, govori GOSPOD, ali ne sami sebe, za sramoto njihovih obrazov? 20 Zato tako govori Gospod BOG: Glej, moja jeza in togota se razlijeta nad ta kraj, nad ljudi in nad živino, nad drevje poljá in sad zemlje; gorela bo in ne ugasne.
Poslušnost, ne daritve
21 Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Še žgalne daritve prištejte med svoje klavne daritve in pojejte njih meso! 22 Tisti dan, ko sem vaše očete izpeljal iz egiptovske dežele, jim nisem nič govoril in nič zapovedal o žgalnih in klavnih daritvah, 23 ampak sem jim tole stvar zapovedal; rekel sem: »Poslušajte moj glas, tako bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo. Hodite po vsej poti, ki vam jo zapovedujem, da vam bo dobro!« 24 Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, ampak so hodili po svojih sklepih v trmi svojega hudobnega srca; hrbet so mi pokazali in ne obraza. 25 Od dne, ko so vaši očetje odšli iz egiptovske dežele, do tega dne sem nenehno dan na dan pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke. 26 Toda niso me poslušali ne nastavili ušesa, temveč so bili trdovratni, ravnali so huje kot njihovi očetje.
27 Povej jim vse te besede, a ne bodo te poslušali, pokliči jih, a ne bodo ti odgovorili. 28 Tedaj jim reci: »To je narod, ki ne posluša glasu GOSPODA, svojega Boga, in ne sprejema opomina. Konec je zvestobe, izginila je iz njihovih ust.«
Kazen za žrtvovanje otrok malikom
29 Ostrizi svoje dolge lase in jih vrzi proč;
na goljavah zapoj
Db. vzdigni.
žalostinko!
Kajti GOSPOD je zavrgel in zapustil rod,
ki ga spravlja v bes.
30 Judovci so namreč delali, kar je hudo v mojih očeh, govori GOSPOD. Postavili so svoje gnusobe v hišo, na katero je priklicano moje ime,
Ali ki nosi moje ime.
in jo oskrunili. 31 V Ge Ben Hinómu so zgradili višino Tofet, da so žrtvovali
Db. zažigali.
svoje sinove in hčere v ognju, česar jim nisem zapovedal in kar mi še na misel ni prišlo. 32 Zato, glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko ne bodo več rekli Tofet in Ge Ben Hinóm, ampak Dolina morije; tedaj bodo v Tofetu pokopavali, ker drugod ne bo prostora. 33 Trupla tega ljudstva bodo žrle ptice neba in zveri zemlje, ne da bi jih kdo podil proč. 34 Tedaj poskrbim, da v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah umolkne glas vriskanja in glas veselja, glas ženina in glas neveste, ker se bo dežela spremenila v razdejanje.
8
Tisti čas, govori GOSPOD, bodo izgrebli kosti Judovih kraljev, kosti njegovih knezov, kosti duhovnikov, kosti prerokov in kosti jeruzalemskih prebivalcev iz njihovih grobov ter jih razmetali pred sonce, luno in vso nebesno vojsko, katere so ljubili, jim služili, za katerimi so hodili, katere so spraševali za svet in jih molili; ne bodo jih zbirali ne pokopavali, za gnoj bodo na površju zemlje. Tedaj bo vsemu ostanku, ki preostane od tega hudobnega rodu, na vseh krajih, kamor jih zavržem, smrt ljubša kot življenje, govori GOSPOD nad vojskami.
Trma brez primere
Reci jim: Tako govori GOSPOD:
Ali ne vstane, kdor pade?
Ali se ne vrne, kdor zablodi?
Zakaj pa to ljudstvo, Jeruzalem,
vztraja v svojem odpadu?
Db. odpada s trajnim odpadom.
Trdno se držé slepila
in se nočejo vrniti.
Pazim in poslušam:
govorijo, kar ni prav;
nihče se ne kesa svoje hudobije,
da bi rekel: »Kaj sem storil!«
Vsak se v svojem teku obrača proč
Ali Vsak se vrača v svoj tek.
kakor konj, ki podivja
Ali plane.
v bitki.
Celo štorklja pod nebom
pozna svoj čas,
grlica, lastovka in žerjav
se pri prihodu drže svojega časa:
moje ljudstvo pa ne pozna
GOSPODOVE postave.
Pokvarjeni duhovniki in preroki
Kako morete reči: »Modri smo.
GOSPODOVA postava je pri nas!«
Že! A glej, lažnivo pisalo pisarjev
je iz nje naredilo laž.
Modri bodo osramočeni,
prestrašeni in ujeti.
Glej, GOSPODOVO besedo so zavrgli.
Kakšno modrost še imajo?
10 Zato bom dal njihove žene drugim,
njihove njive zavojevalcem.
Kajti vsi od najmanjšega do največjega
se pehajo za dobičkom.
Varajo vsi,
od preroka do duhovnika.
11 Zlom hčere mojega ljudstva
Tj. celotnega ljudstva; podobno v v. 8,19.21–23.
hočejo ozdraviti na lahko,
s tem da govorijo: »Mir, mir«,
ko vendar ni miru.
12 Mar se sramujejo, ker so počenjali gnusobo?
Ne, sploh se ne sramujejo,
ne znajo zardeti.
Zato bodo padli s tistimi, ki padajo,
se spotaknili ob času njih kaznovanja,
govori GOSPOD.
13 Če odločno sežem po njih, govori GOSPOD,
ni grozdja na trti
ne smokev na figovcu,
še listje je ovenelo:
zato jih izročim takim,
ki jih bodo znali ukloniti!
zato ... ukloniti: hebr. nejasno; manjka v gr.
Nove grožnje
14 Čemu posedamo tu?
Zberite se in pojdimo v utrjena mesta,
naj tam končamo!
Kajti GOSPOD, naš Bog, hoče naš konec,
daje nam piti zastrupljeno vodo,
ker smo grešili zoper GOSPODA.
15 Upali smo na mir, pa ni nič dobrega,
na čas ozdravljenja, pa glej, strah.

16 Od Dana se sliši prhanje njegovih konj,
od rezgetanja njegovih žrebcev
se trese vsa dežela.
Prihajajo žret deželo in kar jo napolnjuje,
mesta z njihovimi prebivalci.
17 Glejte, pošiljam na vas kače strupenjače,
proti katerim ni nobenega zarotila,
da vas opikajo,
govori GOSPOD.
Preroka boli narodova nesreča
18 Veselje je šlo, žalost me navdaja,
Lat. Moja bolečina je nad bolečino v meni; hebr. nejasno.
moje srce je potrto.
19 Čuj, hči mojega ljudstva kliče na pomoč
iz daljne dežele:
»Ali ni več GOSPODA na Sionu,
ni več tam njegovega Kralja?«
– »Zakaj so me jezili z izrezanimi podobami,
s tujimi praznimi maliki?« –
20 »Minila je žetev, poletje je mimo,
mi pa še nismo rešeni!«
21 Ker se je zlomila hči mojega ljudstva, sem se tudi jaz zlomil,
medlim, groza me prevzema.

22 Ali ni več balzama v Gileádu,
ni tam nobenega zdravnika?
Zakaj se ne zaceli rana
hčeri mojega ljudstva?
Po drugačnem štetju 9,1.
23 O, da bi moja glava bila voda
in moje oko studenec solza,
da bi lahko jokal dan in noč
nad pobitimi hčere mojega ljudstva!
Nezvestoba ljudstva
9
Po drugačnem štetju 9,2.
O, da bi imel v puščavi
popotniško kočo:
zapustil bi svoje ljudstvo
in odšel od njih!
Kajti vsi so prešuštniki,
truma sleparjev.
Svoj jezik napenjajo kakor lok;
z lažjo in nezvestobo gospodujejo v deželi.
Letajo od hudobije do hudobije,
mene pa ne poznajo, govori GOSPOD.

Vsak naj se varuje svojega prijatelja,
naj ne zaupa nobenemu bratu,
kajti vsak brat na vso moč goljufa
in vsak prijatelj hodi okrog in obrekuje.
Drug drugega varajo,
nobeden ne govori resnice.
Svoj jezik so navadili na laž,
ne naveličajo se delati krivice.
Prebivaš sredi zvijačnosti,
zaradi zvijačnosti me nočejo poznati, govori GOSPOD.

Zato tako govori GOSPOD nad vojskami:
Glej, topil jih bom in preizkušal.
Kaj drugega naj bi storil zaradi hčere mojega ljudstva?
Tj. celotnega ljudstva.
Njihov jezik je morilna puščica,
govori zvijačno;
z usti vsak miroljubno govori z bližnjim,
v srcu pa mu nastavlja past.
Mar naj jih ne kaznujem za vse to? govori GOSPOD.
Naj se ne maščujem
nad takim narodom?
Žalostinka o Sionu
Jok in žalovanje začnem
Gr., sir. začnite.
zavoljo gorá,
žalostinko zavoljo pašnikov v puščavi.
Opusteli so, nihče ne hodi čeznje,
ne sliši se več glas črede.
Od ptic neba do živine,
vse je ubežalo, odšlo.
10 Iz Jeruzalema bom naredil kup razvalin,
brlog šakalov.
Judova mesta bom spremenil v pustinjo,
kjer nihče ne prebiva.

11 Kdo je tako moder, da bo to razumel, in komu so govorila GOSPODOVA usta, da bo to sporočil? Zakaj propada dežela in je opustela kakor puščava, da nihče ne hodi skoznjo? 12 GOSPOD govori: Ker so zapustili mojo postavo, ki sem jim jo predložil, in niso poslušali mojega glasu, ne po njem živeli, 13 ampak so sledili trmi svojega srca in Báalom, kakor so jih naučili njihovi očetje, 14 zato tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Glej, hranil jih bom, to ljudstvo, s pelinom in jih napajal z zastrupljeno vodo. 15 Razkropil jih bom med narode, ki jih niso poznali ne oni sami ne njihovi očetje, in bom za njimi poslal meč, dokler jih ne pokončam.

16 Tako govori GOSPOD nad vojskami:
Dajte, pokličite žalovalke, da pridejo,
in pošljite po izurjene ženske.
17 Hitro naj pridejo in zapojejo
Db. vzdignejo.
žalostinko nad nami,
da se naše oči raztope v solzah
in prikaplja voda z naših trepalnic.
18 Čuj, glas žalostinke se sliši s Siona:
»Kako smo uničeni,
silno osramočeni,
ker moramo zapustiti deželo,
ker so podrli naše domove.«

19 Poslušajte torej, ženske, GOSPODOVO besedo!
Vaše uho naj sprejme besedo njegovih ust!
Učite svoje hčere žalostinko,
druga drugo pogrebno pesem:
20 »Smrt nam je prilezla skoz okna,
prišla v naše palače,
pobrala je otroka s ceste,
mladeniče s trgov.«
21 Govôri: »Tako govori GOSPOD:
Človeška trupla padajo
kakor gnoj na površje polja,
kakor požeto žito za žanjcem,
ki ga nihče ne pobira.«
Prava modrost
22 Tako govori GOSPOD: Modri naj se ne ponaša s svojo modrostjo, močni naj se ne ponaša s svojo močjo, bogati naj se ne ponaša s svojim bogastvom. 23 Kdor se marveč hoče ponašati, naj se ponaša s tem, da je razumen in pozna mene, da sem jaz GOSPOD, ki delam dobro, prav in pravično na zemlji. To mi je namreč všeč, govori GOSPOD.
Lažna obreza
24 Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko bom kaznoval vse, ki so kljub obrezi neobrezani:
Db. vse obrezano s prednjo kožico.
25 Egipt in Juda, Edóm, Amónce in Moáb ter vse ostrižene na sencih, ki bivajo v puščavi; kajti vsi ti narodi so neobrezani in vsa Izraelova hiša je neobrezanega srca.
Maliki in resnični Bog
10
Poslušajte besedo, ki vam jo govori GOSPOD, Izraelova hiša! Tako govori GOSPOD:
Ne učite se poti narodov
in ne bojte se znamenj na nebu,
kajti le pogani
Db. narodi.
se jih bojijo.
Običaji
Db. Zakoni.
ljudstev so namreč ničnost,
le les, ki ga posekajo v gozdu
in ga obrtnikova roka obdela s sekiro.
Okrasí ga s srebrom in z zlatom,
pritrdi z žeblji in s kladivom,
tako da ne omahne.
Maliki
Db. Oni.
so kakor strašilo na polju s kumaricami,
ne morejo govoriti;
nositi jih morajo,
ker ne morejo hoditi.
Ne bojte se jih,
saj ne morejo škodovati,
a tudi dobro storiti ni v njihovi moči.

Nobeden ni tebi, GOSPOD, enak;
ti si velik in veliko je tvoje ime v môči.
Kdo bi se te ne bal, kralj narodov?
Zares, tebi to pritiče.
Saj med vsemi modreci narodov
in v vseh njihovih kraljestvih
ni nobeden tebi enak.
Vsi po vrsti so neumni in bedasti,
nauk o ničnostih: les je to.
Kovano srebro prinašajo iz Taršíša
in zlato iz Ufáza.
Delo kiparja in rok zlatarja so,
višnjev in rdeč škrlat je njihovo oblačilo,
vsi so delo spretnih obrtnikov.
10 GOSPOD pa je resnični Bog,
živi Bog in večni Kralj.
Od njegovega gneva se strese zemlja,
narodi ne vzdržijo njegovega srda.

11 Tako jim recite: »Bogovi, ki niso naredili neba in zemlje, naj izginejo z zemlje in izpod neba.«
Ta v. je v aramejščini.

12 On je naredil zemljo s svojo močjo,
utemeljil svet s svojo modrostjo
in s svojo razumnostjo razpel nebo.
13 Ko zadoni njegov glas, zašumijo vode na nebu,
on vzdiguje meglo od konca zemlje;
ob dežju dela bliske
in iz svojih shramb spušča veter.
14 Vsak človek je neumen, če tega ne ve;
osramočen je vsak podobar zaradi rezane podobe,
ker je njegova podoba prevara,
ker v njej ni duha.
15 Ničnost so, smešno delo;
ob času njih kaznovanja bodo uničene.
16 Jakobov delež ni kakor oni,
saj je stvarnik vsega;
in Izrael je rod njegove dediščine.
GOSPOD nad vojskami mu je ime.
Preplah v deželi
17 Poberi s tal svojo culo,
prebivalka obleganega kraja.
18 Tako namreč govori GOSPOD:
Glej, tokrat izženem prebivalce dežele
in jih spravim v stisko, da me najdejo.
Ali da jih zadene kazen; hebr. nejasno.

19 Gorje mi zaradi mojega zloma,
strašen je moj udarec!
A rekel sem: To je moja bolečina,
ki jo bom moral prenesti.
20 Moj šotor je razdejan,
vse moje vrvi so potrgane,
moji otroci so odšli od mene
in jih ni več.
Nikogar ni, ki bi spet razpel moj šotor
in razgrnil moje zastore.
21 Pastirji so bili suroveži,
niso iskali GOSPODA,
zato niso imeli uspeha,
vsa njihova čreda se je razkropila.

22 Čuj, glas! Glej, prihaja:
silen hrup iz severne dežele,
da se Judova mesta spremene v pustinjo,
v brlog šakalov.
Jeremijeva molitev
23 Vem, GOSPOD: človek ne usmerja
Db. nima (v oblasti).
svoje poti,
popotnik ne določa svojih korakov.
24 Kaznuj me, GOSPOD, vendar kakor je prav,
nikar v svoji jezi, da me ne ponižaš preveč.

25 Razlij svoj srd nad narode, ki te ne poznajo,
nad rodove, ki ne kličejo tvojega imena.
Kajti požrli so Jakoba;
požrli so ga in pokončali
in opustošili njegov pašnik.
Jeremija in besede zaveze
11
Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od GOSPODA, rekoč: Poslušajte besede te zaveze. Govôri
Tako gr., sir., aram.; hebr. Govorite.
jih Judovim možem in jeruzalemskim prebivalcem. Reci jim: Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog. Preklet bodi vsak, kdor ne posluša besed te zaveze, ki sem jo zapovedal vašim očetom tisti dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz talilnice železa, in rekel: Poslušajte moj glas in delajte vse tako, kakor vam zapovedujem. Tako boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog, da izpolnim prisego, ki sem jo dal vašim očetom, da jim dam deželo, v kateri se cedita mleko in med, kakor ta dan. Tedaj sem odgovoril in rekel: »Velja,
Db. Amen, tj. ‘trdno, resnično’.
GOSPOD
Prelom zaveze
Potem mi je rekel GOSPOD: Oznani vse te besede v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah; reci: Poslušajte besede te zaveze in jih izpolnjujte. Kajti vaše očete sem od tistega dne, ko sem jih pripeljal iz egiptovske dežele, pa do tega dne nenehno najresneje opominjal, rekoč: Poslušajte moj glas. Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, ampak je vsak hodil v trmi svojega hudobnega srca. Zato sem poslal nadnje vse besede te zaveze, katero sem jim ukazal izpolnjevati, pa je niso izpolnjevali.
GOSPOD mi je še rekel: Zarota je med Judovimi možmi in jeruzalemskimi prebivalci: 10 vrnili so se h krivdam svojih davnih očetov, ki niso marali poslušati mojih besed; hodili so za drugimi bogovi in jim služili. Izraelova in Judova hiša sta prelomili zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti. 11 Zato tako govori GOSPOD: Glej, spravim nadnje nesrečo, ki ji ne bodo mogli uteči. In če bodo vpili k meni, jih ne bom uslišal. 12 Judova mesta in jeruzalemski prebivalci naj gredo in vpijejo k bogovom, katerim so zažigali kadilo. A nikakor jim ne bodo mogli pomagati ob času njihove nesreče! 13 Tvoji bogovi, Juda, so postali številni kakor tvoja mesta, in kolikor je ulic v Jeruzalemu, toliko oltarjev ste postavili sramoti, oltarjev, na katerih zažigate kadilo Báalu.
14 Ti pa ne moli za to ljudstvo in ne povzdiguj svoje mile prošnje in molitve, ker jih ne bom uslišal, ko bodo klicali k meni spričo svoje nesreče. 15 Kaj hoče moja ljuba v moji hiši s svojimi sramotnimi dejanji? Ali bodo zaobljube in posvečeno meso mogli odvrniti nesrečo od tebe? Se tedaj moreš veseliti? 16 »Zeleno oljko z lepimi sadeži in bujno rastjo« te je nekoč imenoval GOSPOD. A s hrumom velikega viharja bom zažgal ogenj na njej, da ji bodo veje zgorele. 17 GOSPOD nad vojskami te je zasadil, a ti je zagrozil z nesrečo zavoljo hudobije, ki jo počenjata Izraelova in Judova hiša, da me jezita, ko zažigata kadilo Báalu.
Jeremija preganjajo v Anatótu
18 GOSPOD mi je dal spoznati in tako sem spoznal;
takrat si mi razkril njihova dejanja.
19 Bil sem kakor krotko jagnje,
ki ga peljejo v zakol.
Nisem vedel, da so kovali
naklepe proti meni:
»Pokončajmo drevo z njegovim sadom
Db. kruhom.
vred
in iztrebimo ga iz dežele živih,
da njegovo ime ne bo več ostalo v spominu.«
20 GOSPOD nad vojskami, ti sodiš pravično,
preizkušaš obisti in srce,
naj vidim tvoje maščevanje nad njimi,
saj sem tebi zaupal svojo pravdo.
21 Zato tako govori GOSPOD proti ljudem v Anatótu: Tiste, ki ti strežejo po življenju in govorijo: »Ne prerokuj v GOSPODOVEM imenu, sicer umreš od naših rok« – 22 zato tako govori GOSPOD nad vojskami – glej, tiste bom kaznoval; mladi umrejo pod mečem, njihovi sinovi in hčere umrejo od lakote. 23 Nobeden izmed njih ne preostane. Kajti nesrečo pripeljem nad ljudi v Anatótu, leto njihovega kaznovanja.
Jeremija se pritožuje Bogu
12
Ti, GOSPOD, imaš prav,
kadar koli se pravdam s teboj,
vendar bi o nekaterih sodbah rad govoril s teboj:
Zakaj je pot krivičnih uspešna?
Zakaj žive v miru vsi, ki izdajalsko izdajajo?
Zasadil si jih, pognali so korenine,
rastejo in dajejo sad.
Blizu si njihovim ustom,
a daleč od njihovega srca.
Ti, GOSPOD, me poznaš, me vidiš,
preizkusil si moje srce, da je s tabo.
Izloči jih kakor ovce za zakol,
določi
Db. posvéti.
jih za dan poboja.
Doklej naj žaluje dežela,
se suši zelišče po vsem polju?
Zaradi hudobije njenih prebivalcev
poginjajo živina in ptice,
ker pravijo: »Ne vidi naše prihodnosti.«
Gr. naših poti.
Bog odgovarja preroku
Če te je upehala že tekma s pešci,
kako boš tekmoval s konji?!
Če se le v mirni deželi čutiš
Gr. Če se v mirni deželi ne čutiš.
varnega,
kaj boš počel v goščavi Jordana?
Kajti celo tvoji bratje in hiša tvojega očeta,
celo ti so te izdali,
tudi ti vpijejo za tabo na vse grlo.
Ne verjemi jim,
čeprav lepo govorijo s tabo!
GOSPODOVA žalostinka o razdejanju dežele
Zapustil sem svojo hišo,
zavrgel svojo dediščino,
ljubljenko svojega srca sem dal
v roke njenih sovražnikov.
Moja dediščina je postala zame
kakor lev v gozdu.
Proti meni je vzdignila svoj glas,
zato jo sovražim.
Moja dediščina mi je kakor pisana roparica,
ptice roparice, spravite se nanjo!
Dajte, zberite se, vse poljske živali,
pridite žret.
10 Veliko pastirjev pustoši moj vinograd,
mendrajo moj delež,
spreminjajo moj ljubljeni delež
v opustelo puščavo.
11 V pustinjo ga spreminjajo,
opustel žaluje po meni.
Vsa dežela je opustošena,
a nihče si tega ne jemlje k srcu.
12 Čez vse goljave v puščavi
vdirajo pokončevalci;
kajti GOSPOD ima meč, ki žre
od enega do drugega konca dežele,
nobeno meso
Tj. nobeno živo bitje.
nima miru.
13 Sejejo pšenico, žanjejo trnje,
mučijo se, pa nič ne dosežejo.
Osramočeni so pri svojih žetvah
zaradi GOSPODOVE srdite jeze.
Sodba in rešitev sosednih narodov
14 Tako govori GOSPOD o vseh mojih hudobnih sosedih, ki segajo po dediščini, ki sem jo dal svojemu ljudstvu Izraelu: »Glej, izrujem jih iz njihove dežele in Judovo hišo izrujem iz njihove srede. 15 Potem ko jih izrujem, se jih bom spet usmilil in jih pripeljal nazaj, vsakega v njegovo dediščino in vsakega v njegovo deželo. 16 Če se potem dobro naučijo poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ›Kakor živi GOSPOD‹, kakor so učili moje ljudstvo prisegati pri Báalu, tedaj se bodo nastanili
Db. bodo sezidani.
sredi mojega ljudstva. 17 Če pa ne bodo poslušali, bom takšen narod neusmiljeno izruval in uničil,« govori GOSPOD.
Platneni pas
13
Tako mi je rekel GOSPOD: »Pojdi, kupi si platnen pas in si ga deni okrog ledij; v vodo pa ga ne devaj!« Kupil sem si pas po GOSPODOVI besedi in si ga del okrog ledij. In drugič se mi je zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: »Vzemi pas, ki si ga kupil in ga nosiš okrog ledij; vstani, pojdi k Evfratu in ga tam skrij v skalni razpoki!« Šel sem in ga skril pri Evfratu, kakor mi je GOSPOD ukazal. Čez veliko dni mi je GOSPOD rekel: »Vstani, pojdi k Evfratu in vzemi pas, ki sem ti ga ukazal tam skriti!« Šel sem k Evfratu, poiskal in vzel pas z mesta, kjer sem ga skril. A glej, pas je bil pokvarjen in ni bil za nobeno rabo.
Tedaj se mi je zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: »Tako govori GOSPOD: Prav tako bom uničil Judovo prevzetnost in veliko jeruzalemsko prevzetnost. 10 Ti hudobni ljudje, ki nočejo poslušati mojih besed, ki vztrajajo v trmi svojega srca in hodijo za drugimi bogovi, da jim služijo in jih molijo, naj postanejo kakor ta pas, ki ni za nobeno rabo. 11 Kakor se namreč pas ovije moževih ledij, tako sem privil k sebi vso Izraelovo in vso Judovo hišo,« govori GOSPOD, »da bi bili moje ljudstvo, moja slava, moja čast in moj okras. Vendar niso poslušali.«
Uničeni vinski mehovi
12 Govôri jim tele besede: Tako govorí GOSPOD, Izraelov Bog: »Vsak meh je treba napolniti z vinom. Če ti odvrnejo: ›Mar ne vemo sami, da je vsak meh treba napolniti z vinom?‹ 13 jim reci: ›Tako govori GOSPOD: Glejte, vse prebivalce te dežele, kralje, ki sedijo na Davidovem prestolu, duhovnike in preroke in vse jeruzalemske prebivalce napolnim s pijanostjo 14 in jih uničim, enega za drugim, očete in sinove hkrati,‹ govori GOSPOD. Ne bom jim prizanesel, ne bo mi jih žal, brez usmiljenja jih bom uničil.«
Bog svari pred prevzetnostjo
15 Poslušajte in prisluhnite,
ne povišujte se,
kajti sam GOSPOD govori.
16 Dajajte slavo GOSPODU, svojemu Bogu,
preden se stemni,
preden se vam noge spotaknejo
v mrakobnih gorah.
Ko boste čakali na luč,
jo bom spremenil v smrtno senco,
v temen oblak.
17 Če ne boste poslušali,
bom zaradi vašega napuha na tihem jokal
in pretakal solze.
Moje oko se bo topilo v solzah,
ker bodo GOSPODOVO čredo peljali v ujetništvo.
Proti kralju Jojahínu in njegovi materi
18 Reci kralju in kraljici materi:
»Sédita zelo nizko,
kajti vajina prelepa krona
vama je padla z glave.
Tako prevodi; hebr. na vzglavnike.
19 Mesta v Negebu so zaprta,
nihče jih ne odpre.
Ves Juda bo odpeljan v izgnanstvo,
v celoti bo odpeljan.«
Grožnja prestolnici Jeruzalem
20 Povzdignite oči in glejte:
s severa prihajajo.
Kje je čreda, tebi zaupana,
kje ovce, tvoj ponos?
21 Kaj porečeš, ko ti ljubimce,
ki si jih navadila nase,
postavijo za gospodarje?
Ali te ne popadejo bolečine
kakor ženo na porodu?
22 Če govoriš v svojem srcu:
»Zakaj me je to zadelo?«
Zaradi tvoje velike krivde
ti je vzdignjen rob krila,
so ti ožuljene pete.
Tj. si bila posiljena.
23 Ali more Etiopec
Ali Nubijec; db. Kušíjec.
spremeniti svojo polt,
panter svoje maroge?
Pa bi vi zmogli delati dobro,
vi, ki ste se navadili hudega!
24 Raztresem jih kakor pleve,
ki jih raznaša puščavski veter.
25 To je tvoja usoda,
tvoj delež, ki sem ti ga odmeril, govori GOSPOD,
ker si me pozabila
in se zanašala na laž.
26 Še jaz ti bom rob krila vzdignil do obraza,
da se bo videla tvoja sramota.
27 Tvoje prešuštvovanje, tvoj pohotni rezget,
tvoje sramotno vlačuganje,
tvoje gnusobe sem videl po holmih na polju.
Gorje ti, Jeruzalem,
ker se nočeš očistiti!
Po vsem tem ... doklej še?
Ob hudi suši
14
Beseda GOSPODOVA, ki se je zgodila Jeremiju v zvezi s sušo.
Juda žaluje
in njegova mesta
Db. vrata.
hirajo;
ljudje medlijo na tleh
in v Jeruzalemu se razlega vpitje.
Veljaki pošiljajo služinčad po vodo;
ti pridejo k mlakam:
ne najdejo vode,
vračajo se s praznimi posodami;
osramočeni so in razočarani,
zakrivajo si glavo.
Zaradi zemlje, ki je osupla,
ker ni dežja v deželo,
si kmetje osramočeni zakrivajo glavo.
Celo košuta, če stori na polju, pusti mladiča,
Dodano.
ker ni trave.
Divji osli stoje na goljavah
in lovijo sapo kakor šakali.
Njihove oči so opešale,
ker ni več zelenja.
Izraelovo upanje je GOSPOD
Če naše krivde pričajo zoper nas,
GOSPOD, ukrepaj zaradi svojega imena!
Veliko je namreč odpadov,
s katerimi smo grešili zoper tebe.
Ti, Izraelovo upanje,
njegov rešitelj v času stiske,
zakaj bi bil kakor tujec v deželi,
kakor popotnik, ki se ustavi le, da prenoči?
Zakaj bi bil kakor zbegan mož,
kakor junak, ki ne more pomagati?
Saj si vendar sredi nas, GOSPOD,
in tvoje ime je priklicano na nas.
Ali in nosimo tvoje ime.
Nikar nas ne zapusti!

10 Tako govori GOSPOD o tem ljudstvu:
Zares, radi blodijo,
svojih nog ne znajo zadržati.
GOSPODU pa niso všeč.
Zdaj se spominja njihove krivde
in kaznuje njihove grehe.

11 Dalje mi je GOSPOD rekel: »Ne moli za blagor tega ljudstva. 12 Čeprav se postijo, ne slišim njihovega vzklikanja; čeprav darujejo žgalno in jedilno daritev, mi nista všeč. Temveč z mečem, z lakoto in s kugo jih pokončam.«
Obsodba krivih prerokov
13 Tedaj sem rekel: »Oh, Gospod BOG, glej, preroki jim pravijo: ›Meča ne boste videli, lakota vas ne bo zadela, resničen mir vam bom dal v tem kraju!‹« 14 GOSPOD pa mi je rekel: »Laž prerokujejo preroki v mojem imenu. Nisem jih poslal ne jim ukazal niti jim govoril. Lažnivo videnje, prazno prerokovanje in sleparijo svojega srca vam prerokujejo.« 15 Zato GOSPOD tako govori o prerokih, ki prerokujejo v mojem imenu, ne da bi jih poslal, in ki obljubljajo, da meča in lakote ne bo v to deželo: Z mečem in lakoto bodo ti preroki pokončani. 16 Ljudje pa, katerim prerokujejo, bodo ležali po jeruzalemskih ulicah kot žrtve lakote in meča. Nihče jih ne pokoplje, njih, njihovih žená, njihovih sinov in hčerá. Tako razlijem nanje njihovo hudobijo.

17 To besedo jim govôri:
Moje oči naj točijo solze noč in dan
in naj ne prenehajo,
kajti hud zlom je strl devico, hčer mojega ljudstva,
Tj. celotno ljudstvo.
strahoten udarec.
18 Če grem na polje,
glej z mečem prebodene;
če pridem v mesto,
glej od lakote oslabele.
Tudi prerok in duhovnik tavata po deželi
in ne razumeta.
Ljudstvo prosi usmiljenja
19 Mar si Juda popolnoma zavrgel?
Se ti je Sion pristudil?
Zakaj nas tepeš,
da nam ni ozdravljenja?
Upali smo na mir, pa ni nič dobrega;
na čas ozdravljenja, pa glej, strah.
20 Priznavamo, GOSPOD, svojo krivičnost,
krivdo svojih očetov,
res, grešili smo zoper tebe.
21 Ne zaničuj nas zaradi svojega imena,
ne omalovažuj prestola svojega veličastva!
Spomni se in ne prelamljaj svoje zaveze z nami!
22 Ali so med puhlimi maliki narodov taki, ki morejo prinesti dež?
Ali daje plohe sámo nebo?
Mar nisi ti tisti, GOSPOD, naš Bog?
Zato upamo vate,
saj ti delaš vse to!
Kazen je neizogibna
15
GOSPOD mi je rekel: »Tudi če bi Mojzes in Samuel stopila predme, se moje srce ne bi obrnilo k temu ljudstvu. Spôdi mi jih izpred oči, naj odidejo. Če ti rečejo: ›Kam naj gremo?‹ jim reci: Tako govori GOSPOD:
›H kugi, kdor je za kugo,
pod meč, kdor je za meč,
v lakoto, kdor je za lakoto,
v ujetništvo, kdor je za ujetništvo.‹«
Štiri rodove spravim proti njim, govori GOSPOD: Meč, da jih pobije, pse, da jih odvlečejo, ptice neba in zveri zemlje, da jih požro in pokončajo. Naredil bom iz njih grozo za vsa kraljestva na zemlji zaradi Ezekíjevega sina Manáseja, Judovega kralja, zavoljo tega, kar je počenjal v Jeruzalemu.
Prestolnica Jeruzalem bo kaznovana
Kdo bo imel usmiljenje s teboj, Jeruzalem,
kdo te bo pomiloval?
Kdo se bo obrnil,
da bi te povprašal, kako ti je?
Ti si me zavrgla, govori GOSPOD,
obrnila si mi hrbet.
Zato bom iztegnil roko proti tebi in te uničil,
naveličal sem se prizanašati.
Vejal sem jih z velnico
pri vratih dežele.
Oropal sem svoje ljudstvo otrók, pokončal sem ga,
ker se niso odvrnili od svojih poti.
Njegove vdove sem napravil številnejše
kakor pesek ob morju.
Pri belem dnevu sem jim pripeljal pokončevalca
nad mater mladih mož,
storil sem, da sta jo naglo
popadla strah in groza.
Onemogla je mati sedmero otrok;
omedlela je.
Ali izdihnila je.
Še za dne je njeno sonce zašlo.
Osramočena je bila in zmedena.
Preostale izročim meču
vpričo njihovih sovražnikov,
govori GOSPOD.
Jeremijeve tožbe in Božji odgovor
10 Gorje mi, moja mati, da si me rodila, moža, ki je v sporu in prepiru z vso deželo! Nisem posojal in niso mi posojali, vendar me vse preklinja. 11 GOSPOD govori: Ali te nisem pooblastil za dobro, ali ne za to, da ob nesreči in v stiski posreduješ za sovražnike?
Hebr. nejasno.
12 Se mar železo zlomi, železo s severa in bron?
13 Tvoje imetje in tvoje prihranke izročim v plen, zastonj, zaradi vseh tvojih grehov na vsem tvojem ozemlju. 14 Naredim te za sužnja tvojih sovražnikov v deželi, ki je ne poznaš. Kajti ogenj se je vžgal v moji jezi, zoper vas gori.
15 Ti veš, GOSPOD,
spomni se me in zavzemi se zame!
Maščuj se zame nad mojimi preganjalci!
V svoji potrpežljivosti mi ne vzemi življenja!
Dodano.
Vedi, da zaradi tebe trpim zasramovanje.
16 Če so prišle tvoje besede, sem jih požiral,
tvoja beseda
Konzonantno besedilo tvoje besede ...
mi je bila v radost
in veselje srca,
kajti tvoje ime je priklicano name,
Ali kajti nosim tvoje ime.
GOSPOD, Bog nad vojskami.
17 Nisem sedèl v krogu veseljakov,
da bi se zabaval;
spričo tvoje roke sem sedèl samoten,
ker si me napolnil s togoto.
18 Zakaj je moja bolečina brezkončna
in moja rana neozdravljiva,
da se ne more zaceliti?
Postal si mi varljiv hudournik,
Dodano.
voda, na katero se ni mogoče zanesti.

19 Zato tako govori GOSPOD:
Če se spreobrneš, storim, da se vrneš
in boš spet stal pred menoj.
Če boš izrekal tehtne besede, nič plehkega,
boš kakor moja usta.
Oni se morajo obrniti k tebi,
ti pa se ne smeš obrniti k njim.
20 Tedaj naredim iz tebe
z bronom utrjen zid proti temu ljudstvu.
Bojevali se bodo proti tebi,
pa te ne bodo premagali,
ker sem jaz s teboj,
da te rešim in osvobodim,
govori GOSPOD.
21 Osvobodim te iz rok hudobnih
in odkupim iz pesti nasilnikov.
Samotno prerokovo življenje je kakor znamenje
16
Zgodila se mi je GOSPODOVA beseda, rekoč: Ne jemlji si žene in ne imej sinov in hčerá v tem kraju! Kajti tako govori GOSPOD o sinovih in hčerah, ki se rodijo v tem kraju, o njihovih materah, ki jih rodijo, in o njih očetih, ki so jim dali življenje v tej deželi: Bridke smrti bodo umrli, ne bodo objokovani ne pokopani, za gnoj bodo na površju zemlje; meč in lakota jih bosta pokončala. Njihova trupla bodo v žrtje pticam neba in zverem zemlje.
Tako namreč govori GOSPOD: Ne stopaj v nobeno hišo žalosti, ne hodi k nobenemu žalovanju in ne objokuj jih, ker bom temu ljudstvu odtegnil svoj mir, govori GOSPOD, dobroto in usmiljenje. Veliki in majhni bodo umirali v tej deželi, ne bodo pokopani ne objokovani, nihče si ne bo delal vrezov ne si strigel glave zaradi njih. Ne bodo lomili kruha
Tako nekateri rkp., gr.; MT jim lomili.
žalosti, da bi koga potolažili zaradi umrlega. Nikomur ne bodo ponudili čaše tolažbe za njegovega očeta ali mater.
Tudi ne hodi v hišo, kjer je gostija, da bi z njimi sedèl, jedel in pil. Kajti tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Glej, storil bom, da na tem kraju, pred vašimi očmi, v vaših dneh umolkne glas vriskanja in glas veselja, glas ženina in glas neveste.
10 In ko oznaniš temu ljudstvu vse te besede in ti rečejo: »Zakaj nam GOSPOD grozi z vso to veliko nesrečo? V čem sta naša krivda in greh, s katerim smo se pregrešili proti GOSPODU, svojemu Bogu?« 11 jim reci: »Ker so me zapustili vaši očetje« – govori GOSPOD – »in so hodili za drugimi bogovi, jim služili in jih molili, mene pa zapustili in se niso držali moje postave. 12 A vi ste delali še huje kakor vaši očetje. Glejte namreč, vsak izmed vas sledi trmi svojega hudobnega srca, mene pa ne posluša. 13 Zato vas bom vrgel iz te dežele v deželo, ki je niste poznali ne vi ne vaši očetje. Tam boste lahko dan in noč služili tujim bogovom. Jaz pa vam ne bom izkazal milosti.«
Obljuba vrnitve iz izgnanstva
14 Zato, glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko ne bodo več govorili: »Kakor živi GOSPOD, ki je Izraelove sinove pripeljal iz egiptovske dežele,« 15 ampak: »Kakor živi GOSPOD, ki je Izraelove sinove pripeljal iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je zavrgel.« Pripeljal jih bom nazaj v njihovo deželo, ki sem jo dal njihovim očetom.
Sovražniki bodo polovili krivce
16 Glej, poslal bom veliko ribičev, govori GOSPOD, da jih polovijo. Nato pošljem veliko lovcev, da jih polovijo na vsaki gori in na vsakem griču in v skalnih razpokah. 17 Kajti moje oči zasledujejo njihove poti; niso skrite mojemu obličju. Njihova krivda ni prikrita mojim očem. 18 Dvojno
Tako gr.; hebr. Najprej dvojno.
povrnem njihovo krivdo in njihov greh, ker so oskrunili mojo deželo s trupli svojih ogabnih malikov
Db. svojih ogabnosti.
in napolnili mojo dedno posest s svojimi gnusobami.
Spreobrnjenje narodov
19 GOSPOD, moja moč in moja trdnjava,
moje pribežališče ob dnevu stiske!
Narodi pridejo k tebi
s koncev zemlje in porečejo:
Sámo laž so podedovali naši očetje,
ničevost, od katere ni koristi.
20 Ali si človek more narediti bogove?
Pa saj to niso bogovi!

21 »Zato, glej, jim dam spoznati, tokrat jim dam spoznati svojo roko in svojo mogočnost: naj spoznajo, da mi je ime GOSPOD
Judova krivda in kazen
17
Judov greh je zapisan z železnim pisalom, z diamantno konico vrezan na tablo njihovega srca in na rogove njihovih oltarjev. Še njihovi otroci se spominjajo njihovih oltarjev in njihovih ašer ob zelenem drevju, na visokih gričih, v hribih in na ravnem. Tvoje imetje, vse tvoje prihranke izročim v plen, tvoje višine spričo greha na vsem tvojem ozemlju. Svojo dediščino, ki sem ti jo dal, boš moral zapustiti. Naredil te bom za sužnja tvojih sovražnikov v deželi, ki je ne poznaš. Kajti ogenj ste vžgali v moji jezi, ki bo na veke gorel.
Modri izreki
Tako govori GOSPOD:
Preklet mož, ki zaupa v človeka
in se opira na meso,
Tj. na ustvarjeno bitje.
njegovo srce pa se odmika od GOSPODA.
Je kakor suh grm v pustinji,
ne vidi, ko pride kaj dobrega;
prebiva v izsušeni puščavi,
v solnati, neobljudeni deželi.

Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA
in je GOSPOD njegovo zaupanje.
Je kakor drevo, zasajeno ob vodi,
ki steza svoje korenine k potoku,
ne boji se, ko pride vročina,
njegovo listje ostane zeleno;
v sušnem letu ne trpi pomanjkanja
in ne neha roditi sadu.

Srce je zvijačnejše od vsega
in zahrbtno;
kdo ga more doumeti? –
10 Jaz, GOSPOD, preiskujem srce,
preizkušam obisti,
da dam vsakemu po njegovih potih
in po sadu njegovih dejanj.

11 Kakor jerebica, ki vali, česar ni znesla,
je tisti, ki krivično pridobiva bogastvo:
sredi svojih dni ga mora zapustiti
in ob svojem koncu je bedak.
Juda naj zaupa v tempelj in GOSPODA
12 Prestol veličastva, vzvišen od začetka,
je kraj našega svetišča.
13 Izraelovo upanje – GOSPOD!
Vsi, ki te zapustijo, bodo osramočeni;
v prah bodo zapisani, kateri odstopajo od tebe,
Db. mene.
ker so zapustili GOSPODA, studenec žive vode.
Prerokova molitev
14 Ozdravi me, GOSPOD, in bom ozdravljen,
reši me in bom rešen,
saj si ti moja hvala.
15 Glej, oni mi pravijo:
»Kje je GOSPODOVA beseda?
Naj vendar pride!«
16 Jaz se nisem izmikal, da bi bil pastir za tabo.
Ali Jaz te nisem silil, da bi poslal nesrečo; hebr. nejasno.
Dneva poloma si nisem želel. Ti veš.
Kar je prišlo z mojih ustnic,
je bilo pred tvojim obličjem.
17 Nikar mi ne bodi za strah,
ti, moje pribežališče ob dnevu nesreče!
18 Osramočeni naj bodo moji preganjalci,
jaz pa naj ne bom osramočen.
Oni naj osupnejo,
jaz pa naj ne osupnem.
Pripelji nadnje dan nesreče,
z dvojnim udarcem jih zlomi!
Posvečevanje sobote
19 Tako mi je rekel GOSPOD: Pojdi, postavi se ob Vratih sinov ljudstva, skozi katera vstopajo in izstopajo Judovi kralji, in ob vseh jeruzalemskih vratih. 20 Reci jim: Poslušajte GOSPODOVO besedo, Judovi kralji, vsi Judovci in vsi jeruzalemski prebivalci, ki hodite skozi ta vrata. 21 Tako govori GOSPOD: Varujte se – za vaše življenje gre! – da bi nosili breme sobotni dan in ga prinašali skozi jeruzalemska vrata. 22 Tudi ne nosite sobotni dan nobenega bremena iz svojih hiš. Ne opravljajte nobenega dela, temveč posvečujte sobotni dan, kakor sem zapovedal vašim očetom. 23 Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, temveč so ostali trdovratni, niso ubogali in ne sprejeli opomina.
24 Če me boste zdaj res poslušali, govori GOSPOD, in sobotni dan ne boste prinašali nobenega bremena skozi vrata tega mesta, temveč boste sobotni dan posvečevali in ne opravljali ta dan nobenega dela, 25 tedaj bodo prihajali skozi vrata tega mesta kralji in knezi, ki sedijo na Davidovem prestolu, na vozovih se bodo peljali in na konjih jahali, oni, njihovi knezi, Judovi možje in jeruzalemski prebivalci; in to mesto ostane večno naseljeno. 26 Tedaj bodo prihajali iz Judovih mest, iz jeruzalemske okolice, iz Benjaminove dežele, iz Šéfele, s hribovitega sveta in iz Negeba ter prinašali žgalne, klavne, jedilne daritve in kadilo ter prinašali zahvalne daritve v GOSPODOVO hišo. 27 Če pa me ne boste poslušali, da bi posvečevali sobotni dan, s tem da ne boste nosili bremena in sobotni dan ne hodili skozi jeruzalemska vrata, tedaj zažgem ogenj v njegovih vratih, ki požre jeruzalemske palače in ne ugasne.
Jeremija pri lončarju
18
Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od GOSPODA, rekoč: »Vstani, pojdi v lončarjevo hišo; tam ti bom naznanil svoje besede.« Šel sem torej v lončarjevo hišo in glej, lončar je ravno delal pri lončarskem kolovratu. Kadar se mu je posoda, ki jo je oblikoval iz gline, v roki pokvarila, je iz nje naredil drugo, kakor se je lončarju zdelo prav.
Tedaj se mi je zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: Mar ne morem, Izraelova hiša, storiti z vami kakor ta lončar? govori GOSPOD. Glejte, kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, Izraelova hiša! Včasih zagrozim kakšnemu narodu ali kraljestvu, da ga bom izruval, zrušil in ugonobil. Če pa se tisti narod odvrne od svoje hudobije, zaradi katere sem mu grozil, mi je žal nesreče, ki sem mu jo mislil prizadeti. Spet drugič govorim kakšnemu narodu ali kraljestvu, da ga bom zidal in sadil. 10 Če pa potem dela, kar je hudo v mojih očeh, in ne posluša mojega glasu, mi je žal dobrote, ki sem mu jo nameraval izkazati. 11 Zdaj torej reci Judovim možem in jeruzalemskim prebivalcem: Tako govori GOSPOD: Glejte, nesrečo snujem proti vam in naklep kujem zoper vas. Odvrnite se vendar vsak od svoje hudobne poti, popravite svoje poti in svoja dela.
12 Oni pa rečejo: »Ni govora! Po svojih mislih hočemo ravnati; vsi hočemo delati po trmi svojega hudobnega srca.«
Izrael je pozabil na GOSPODA
13 Zato tako govori GOSPOD:
Le povprašajte pri narodih!
Kdo je že slišal kaj takega?
Prav grozno reč je zagrešila
devica Izraelova.
14 Mar libanonski sneg skopni
na skalnatih planjavah?
Mar usahnejo gorske
Db. tuje.
vode,
osvežujoče, žuboreče?
Hebr. nejasno.
15 Mene pa je moje ljudstvo pozabilo,
ničevim malikom zažiga kadilo.
Spotaknili so se na svojih poteh,
starodavnih stezah,
in krenili na stranpoti,
na neudelano pot.
16 Svojo deželo spreminjajo v pustinjo,
v večno roganje;
kdor koli gre skoznjo,
zgrožen zmaje z glavo.
17 Kakor vzhodni veter jih razkropim
pred sovražnikom;
hrbet jim pokažem, ne obraza,
ob dnevu njihove stiske.
Zarota proti Jeremiju
18 Tedaj so rekli: »Dajte, skujmo naklepe proti Jeremiju, kajti duhovnikov pouk ne bo propadel ne modrečev nasvet ne prerokova beseda. Dajte, udarimo ga z jezikom in ne menimo se za njegove besede!«

19 Zmeni se zame, GOSPOD,
in poslušaj glas mojih tožnikov!
20 Mar se dobro vrača s hudim,
ker mi kopljejo jamo!
Spomni se, kako sem stal pred teboj,
da bi govoril v njihov prid,
da bi odvrnil tvoj srd od njih.
21 Zato predaj njihove otroke lakoti
in jih izroči oblasti meča!
Njihove žene naj bodo brez otrok in vdove,
njihove može naj pobere smrt,
njihove mladce naj v boju pobije meč.
22 Vpitje naj odmeva iz njihovih domov,
ko naglo pripelješ nadnje roparsko tolpo.
Kajti jamo kopljejo, da me ujamejo,
zanke nastavljajo mojim nogam.
23 A ti, GOSPOD, poznaš
ves njihov smrtonosni načrt proti meni.
Ne odvezuj jih krivde,
njih greha ne izbriši izpred svojega obličja;
naj se spotaknejo pred tabo,
ob času svoje jeze ukrepaj proti njim!
Razbiti vrč in njegova simbolika
19
Tako govori GOSPOD: Pojdi si kupit lončen vrč! Vzemi s seboj
Vzemi s seboj tako gr., sir., aram; manjka v hebr.
nekaj starešin ljudstva in duhovnikov. Pojdi v Ge Ben Hinóm ob vhodu Črepinjskih vrat in oznani tam besede, ki ti jih bom govoril. Reci: Poslušajte GOSPODOVO besedo, Judovi kralji in jeruzalemski prebivalci. Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Glejte, spravil bom táko nesrečo nad ta kraj, da bo vsakemu, ki bo slišal zanjo, brnelo po ušesih. Kajti zapustili so me in mi odtujili ta kraj, ko so na njem zažigali kadilo drugim bogovom, ki jih niso poznali ne oni ne njihovi očetje ne Judovi kralji, ter napolnili ta kraj s krvjo nedolžnih; sezidali so Báalove višine, da so sežigali svoje sinove v ognju kot žgalne daritve Báalu, čeprav tega nisem zapovedal ne govoril in mi še na misel ni prišlo.
Zato, glejte, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko se ta kraj ne bo več imenoval Tofet in Ge Ben Hinóm, ampak Dolina moríje. Tedaj razblinim na tem kraju načrte Juda in Jeruzalema ter poskrbim, da padejo pod mečem svojih sovražnikov in po rokah tistih, ki jim strežejo po življenju. Njihova trupla dam žreti pticam neba in zverem zemlje. To mesto spremenim v grozo in zasmeh; vsak, ki bo hodil mimo, bo zgrožen in se bo rogal zaradi vseh njegovih udarcev. Dal jim bom jesti meso njihovih sinov in hčerá; jedli bodo meso drug drugega med obleganjem in v stiski, v katero jih bodo spravili njihovi sovražniki in tisti, ki jim strežejo po življenju.
10 Razbij vrč pred očmi mož, ki pojdejo s tabo, 11 in jim reci: Tako govori GOSPOD nad vojskami: To ljudstvo in to mesto razbijem tako, kakor razbiješ lončarsko posodo, ki je ni več mogoče popraviti. V Tofetu bodo pokopavali, ker drugje ne bo več prostora za pokopavanje. 12 Tako storim temu kraju in njegovim prebivalcem, govori GOSPOD: to mesto naredim podobno Tofetu. 13 Jeruzalemske hiše in hiše Judovih kraljev naj bodo nečiste kakor kraj Tofet, vse hiše, kjer so na strehah vsej nebesni vojski zažigali kadilo in drugim bogovom opravljali pitne daritve.
14 Ko je Jeremija prišel iz Tofeta, kamor ga je GOSPOD poslal prerokovat, je stopil v dvor GOSPODOVE hiše in rekel vsemu ljudstvu: 15 Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Glejte, spravim nad to mesto in nad vsa njegova mesta vso nesrečo, ki sem mu z njo zagrozil; trdovratni so namreč in ne poslušajo mojih besed.
Jeremija in Pašhúr
20
Duhovnik Pašhúr, Imêrjev sin, ki je bil glavni nadzornik v GOSPODOVI hiši, je slišal, kako je Jeremija prerokoval vse to. Tedaj je Pašhúr dal preroka Jeremija pretepsti in ga del v okove pri gornjih Benjaminovih vratih ob GOSPODOVI hiši. Ko je drugo jutro izpustil Jeremija iz okovov, mu je Jeremija rekel: »GOSPOD te ne imenuje več Pašhúr, ampak Groza vsepovsod. Kajti tako govori GOSPOD: Glej, naredil bom, da boš v grozo sebi in svojim prijateljem. Ti bodo padli pod mečem svojih sovražnikov in to boš videl na svoje oči. Vsega Juda dam v roke babilonskemu kralju, ta pa jih bo odvedel v izgnanstvo v Babilon in jih pobil z mečem. Dal bom vse bogastvo tega mesta, vse njegovo premoženje in vse njegove dragocenosti; vse zaklade Judovih kraljev bom dal v roke njihovih sovražnikov. Ti jih oplenijo, vzamejo in spravijo v Babilon. Ti, Pašhúr, in vsi tvoji domači pojdete v ujetništvo; v Babilon prideš, tam umreš in tam boš pokopan, ti in vsi tvoji prijatelji, ki si jim prerokoval lažnivo.«
Prerokova huda stiska
Zapeljal si me, GOSPOD,
in dal sem se zapeljati.
Premočan si bil zame
in si zmagal.
Ves dan sem v posmeh,
vsi se norčujejo iz mene.
Kadar koli govorim, moram vpiti,
»Nasilje in zatiranje!«
Ali pustošenje.
moram klicati.
Zares, GOSPODOVA beseda mi je
ves dan v sramotenje in zasmeh.
Če rečem: »Ne bom ga več omenjal
ne več govoril v njegovem imenu,«
je v mojem srcu kakor goreč ogenj,
zaprt v mojih kosteh.
Trudim se, da bi ga ugasil,
Ali prenesel.
pa ne morem.
10 Že slišim šušljanje mnogih –
groza vsepovsod –:
»Naznanite ga! Naznanimo ga!«
Vsi moji zaupni prijatelji
prežé, da se spotaknem:
»Morda se bo dal zapeljati,
pa ga bomo premagali
in se maščevali nad njim.«
11 A GOSPOD je z menoj kakor strahovit junak.
Zato se bodo moji preganjalci opotekli
in ne bodo zmagali,
zelo bodo osramočeni,
ker se jim ne bo posrečilo:
sramota bo večna,
nepozabna.
12 GOSPOD nad vojskami, ki preizkušaš pravičnega,
ki vidiš obisti in srce,
naj vidim tvoje maščevanje nad njimi,
saj sem tebi zaupal svojo pravdo.

13 Pojte GOSPODU,
slavite GOSPODA,
ker rešuje življenje ubogega
iz rok hudodelcev.

14 Preklet bodi dan,
ko sem bil rojen,
dan, ko me je mati rodila:
naj ne bo blagoslovljen!
15 Preklet naj bo mož,
ki je sporočil mojemu očetu:
»Otrok, sin se ti je rodil,«
in ga silno razveselil.
16 Naj se temu človeku godi kakor mestom,
ki jih je GOSPOD neusmiljeno razdejal.
Naj sliši vpitje zjutraj
in bojni krik opoldne,
17 ker me ni umoril v materinem telesu,
Db. v maternici.
da bi mi mati postala grob
in bi njeno telo
Db. njena maternica ...
ostalo večno noseče.
18 Zakaj sem prišel iz materinega naročja,
Db. iz maternice.
da okušam trud in žalost,
da moji dnevi minevajo v samoti?
Odgovor Sedekíjevim odposlancem
21
Beseda, ki se je od GOSPODA zgodila Jeremiju, ko je kralj Sedekíja poslal k njemu Malkijájevega sina Pašhúrja in duhovnika Cefanjája, Masejájevega sina, in rekel: »Povprašaj vendar za nas GOSPODA, kajti babilonski kralj Nebukadnezar se vojskuje proti nam. Morda nam bo GOSPOD storil kakor pri vseh svojih čudovitih delih, da se ta umakne od nas.«
Jeremija pa jima je rekel: »Tako recita Sedekíju: Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: Glej, nazaj bom obrnil bojno orožje v vaših rokah, s katerim se bojujete proti babilonskemu kralju in Kaldejcem, ki vas oblegajo zunaj obzidja, in ga spravil na kup sredi tega mesta. Sam se bom bojeval z vami z iztegnjeno roko in z močnim laktom, z jezo, s srdom in z velikim gnevom. Udaril bom prebivalce tega mesta, ljudi in živali, z veliko kugo, da umrejo. Zatem, govori GOSPOD, bom dal Judovega kralja Sedekíja, njegove služabnike in ljudstvo, kar ga preostane v tem mestu od kuge, od meča in lakote, v roke babilonskega kralja Nebukadnezarja, v roke njihovih sovražnikov in v roke tistih, ki jim strežejo po življenju. On jih bo udaril z rezilom meča, ne bo jim prizanašal, ne bo imel sočutja ne usmiljenja.«
Temu ljudstvu pa reci: »Tako govori GOSPOD: Glejte, predlagam vam pot življenja in pot smrti. Kdor ostane v tem mestu, umre pod mečem, za lakoto in kugo. Kdor pa pojde ven in se preda Kaldejcem, ki vas oblegajo, bo živel; njegovo življenje bo njegov vojni plen. 10 Kajti svoje obličje obračam proti temu mestu, in sicer v nesrečo, ne v dobro, govori GOSPOD, v roko babilonskemu kralju bo dano, da ga sežge v ognju.«
Opomin kraljevi hiši
11 Hiši Judovega kralja pa reci: Poslušajte GOSPODOVO besedo, 12 Davidova hiša, tako govori GOSPOD:
Že zjutraj sodite pravično,
rešujte oropanega
iz rok izkoriščevalca!
Sicer izbruhne moj srd kakor ogenj
in bo gorel, da ga nihče ne ugasi,
zaradi hudobije vaših dejanj.

13 Glej, proti tebi sem, prebivalka doline,
skala na planoti,
govori GOSPOD.
O, vi, ki pravite: »Kdo bo prišel nad nas,
kdo bo vdrl v naša bivališča?«
14 Kaznoval vas bom po sadovih vaših dejanj,
govori GOSPOD,
in zanetil ogenj v njenem gozdu,
ki požre vse okoli nje.
Klic k spreobrnjenju
22
Tako govori GOSPOD: Pojdi dol v hišo Judovega kralja in tam govôri to besedo! Reci: Poslušaj GOSPODOVO besedo, Judov kralj, ki sediš na Davidovem prestolu, ti, tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, ki hodite skozi ta vrata. Tako govori GOSPOD: Delajte prav in pravično! Rešujte oropanega iz rok izkoriščevalca! Ne zapostavljajte tujca, sirote in vdove! Ne bodite nasilni in ne prelivajte nedolžne krvi na tem kraju! Če boste to besedo res izpolnjevali, pojdejo kralji, ki sedijo na Davidovem prestolu, njihovi služabniki in njihovo ljudstvo na vozovih in konjih skozi vrata te hiše. Če pa teh besed ne boste poslušali, prisegam pri sebi, govori GOSPOD, da bo ta hiša postala razvalina. Tako namreč govori GOSPOD o hiši Judovega kralja:
Kakor Gileád si mi,
kakor vrh Libanona.
In vendar te bom spremenil v puščavo,
v nenaseljeno mesto.
Db. v nenaseljena mesta.
Odbral
Db. Posvetil.
bom zoper tebe pokončevalce,
ljudi in orožje.
Posekali bodo tvoje izbrane cedre
in jih vrgli v ogenj.
Ko bodo številni narodi hodili mimo tega mesta in rekli drug drugemu: »Zakaj je GOSPOD tako storil temu velikemu mestu?«, bodo rekli: »Zato, ker so zapustili zavezo z GOSPODOM, svojim Bogom, in molili druge bogove ter jim služili.«
Izrek proti Joaházu
10 Ne jokajte za mrtvim,
ne žalujte za njim!
Bridko pa jokajte za odhajajočim,
ker se ne bo več vrnil
ne videl svoje rojstne dežele.
11 Tako namreč govori GOSPOD o Jošíjevem sinu Šalúmu, Judovem kralju, ki je postal kralj namesto svojega očeta Jošíja in je odšel iz tega kraja: »Sèm se ne vrne več; 12 kajti v kraju, kamor so ga odpeljali v izgnanstvo, bo umrl in te dežele ne bo več videl.«
Izrek proti Jojakímu
13 Gorje mu, kdor si zida hišo brez pravičnosti,
in gornje sobe brez pravice;
kdor pusti svojega bližnjega garati brez plačila
in mu ne da njegovega zaslužka;
14 kdor pravi: »Sezidal si bom veliko hišo
in prostorne gornje sobe.«
Na njej napravi okna,
jo obloži s cedrovino
in škrlatno rdeče pobarva.
15 Mar si postal kralj zato,
da bi tekmoval v cedrovini?
Ali ni tvoj oče jedel in pil?
Pa je vendar delal prav in pravično;
tedaj mu je šlo dobro.
16 Zavzemal se je za pravico stiskanih in ubogih;
tedaj je šlo dobro.
To se pravi
Db. Ali ni to.
poznati mene!
govori GOSPOD.
17 Tvoje oko in srce
pa gre le za dobičkom
in za tem, da bi prelival nedolžno kri,
da bi zatiral in izsiljeval.
18 Zato tako govori GOSPOD o Jošíjevem sinu Jojakímu, Judovem kralju:
Ne bodo ga objokovali:
»Ojoj, moj brat! Ojoj, moja sestra!«
Ne bodo ga objokovali:
»Ojoj, gospod! Ojoj, veličanstvo!«
19 Kakor osel bo pokopan:
odvlekli ga bodo in vrgli onkraj jeruzalemskih vrat.
Izrek proti prestolnici Jeruzalem
20 Pojdi na Libanon in vpij,
povzdigni svoj glas v Bašánu;
vpij z Abaríma,
zakaj pobiti so vsi tvoji ljubimci.
21 Prigovarjal sem ti, ko ti je šlo še dobro.
Pa si rekla: »Ne bom poslušala.«
Takšna je bila tvoja pot od mladosti:
nisi hotela poslušati mojega glasu.
22 Vse tvoje pastirje bo pasel veter,
tvoji ljubimci bodo šli v ujetništvo.
Tedaj boš namreč osramočena in zasramovana
zaradi vse svoje hudobije.
23 Ti, ki prebivaš na Libanonu
in gnezdiš na cedrah,
kako boš ječala, ko te popadejo bolečine,
podobne krčem porodnice!
Izrek proti Jojahínu
24 Kakor jaz živim, govori GOSPOD, četudi bi bil Jojakímov sin Jojahín, Judov kralj, pečatni prstan na moji desni roki, bi te odtrgal proč. 25 Dal te bom v roke tistih, ki ti strežejo po življenju, v roke tistih, pred katerimi te je groza, v roke babilonskega kralja Nebukadnezarja in v roke Kaldejcev. 26 Tebe in tvojo mater, ki te je rodila, bom vrgel v drugo deželo, kjer se nista rodila; tam bosta umrla. 27 V deželo, kamor bosta hrepenela, da bi se vrnila, se ne bosta vrnila.
28 Je ta mož Jojahín preziran, razbit lonec
ali posoda, ki je nihče ne mara?
Zakaj so bili zavrženi, on in njegovi potomci,
in vrženi v deželo, ki je ne poznajo?
29 O dežela, dežela, dežela,
poslušaj GOSPODOVO besedo!
30 Tako govori GOSPOD:
Vpišite tega moža: »brez otrok,
mož, ki ni imel sreče v svojih dneh!«
Kajti nikomur izmed njegovih potomcev
se ne bo posrečilo, da bi sedèl
na Davidovem prestolu in še vladal v Judu.
Zanemarjena čreda bo spet v dobrih rokah
23
Gorje pastirjem, ki pogubljajo in razganjajo ovce moje paše, govori GOSPOD. Zato tako govori GOSPOD, Izraelov Bog, zoper pastirje, ki pasejo moje ljudstvo: Vi ste razgnali moje ovce, jih razkropili in niste skrbeli zanje. Bom pa jaz skrbel, da kaznujem vaša hudobna dejanja, govori GOSPOD. Sam bom zbral ostanek svojih ovc iz vseh dežel, kamor sem jih razkropil, in jih pripeljal nazaj na njihov pašnik, da se bodo plodile in množile. Postavil jim bom pastirje, da jih bodo pasli. Ne bodo se več bale ne plašile in nobena ne bo pogrešana, govori GOSPOD.
Mesija, pravi pastir
Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko obudim Davidu pravično mladiko. Vladal bo kot kralj in bo modro ravnal, prav in pravično bo delal v deželi. V njegovih dneh bo Juda rešen in Izrael bo prebival na varnem. To pa je ime, s katerim ga bodo klicali: »GOSPOD, naša pravičnost.«
Zato, glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko ne bodo več rekli: »Kakor živi GOSPOD, ki je pripeljal Izraelove sinove iz egiptovske dežele,« ampak: »Kakor živi GOSPOD, ki je potomce Izraelove hiše odpeljal iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je bil razkropil, in jih pripeljal, da bodo prebivali na svoji zemlji.«
Zbirka izrekov proti krivim prerokom
O prerokih:
V meni se trga srce,
vse moje kosti se tresejo.
Kakor pijan človek sem postal,
zaradi GOSPODA in njegovih svetih besed,
kakor mož, ki ga je premagalo vino.
10 Dežela je namreč polna prešuštnikov;
zaradi tega prekletstva
Nekateri rkp., gr., sir. zaradi teh (ljudi).
dežela žaluje,
posušili so se pašniki v puščavi.
Njihovo tekanje je hudobno,
njihova moč ni prava.
11 Dà, tudi prerok in duhovnik sta brezbožna.
Celo v svoji hiši odkrivam njuno hudobijo,
govori GOSPOD.
12 Zato jim bo njihova pot postala
kakor spolzka tla,
v temo bodo porinjeni
in padli bodo v njej.
Kajti nesrečo spravim nadnje,
leto njih kaznovanja,
govori GOSPOD.
13 Pri samarijskih prerokih
sem videl ogabnost:
Prerokovali so pri Báalu
in zapeljevali moje ljudstvo Izraela.
14 Pri jeruzalemskih prerokih
sem videl grozote:
prešuštvujejo, hodijo v laži
in krepijo roke hudodelcem,
tako da se nihče ne odvrne od svoje hudobije.
Vsi so mi postali kakor Sódoma,
njegovi prebivalci kakor Gomóra.
15 Zato GOSPOD nad vojskami tako govori proti prerokom:
Glej, hranil jih bom s pelinom
in jih napajal z zastrupljeno vodo.
Od jeruzalemskih prerokov se je namreč
razlila brezbožnost po vsej deželi.

16 Tako govori GOSPOD nad vojskami: Nikar ne poslušajte besed prerokov, ki vam prerokujejo in vas slepijo. Oznanjajo videnja lastnega srca, ne pa tega, kar prihaja
Dodano.
iz GOSPODOVIH ust. 17 Zaničevalcem GOSPODOVE besede nenehno pravijo: »Mir boste imeli.« Vsem, ki vztrajajo v trmi svojega srca, pravijo: »Nad vas ne pride nesreča.«

18 Kdo je bil vendar na posvetu pri GOSPODU,
da je videl in slišal njegovo besedo?
Kdo je pazil na njegovo besedo in jo poslušal?
19 Glej, GOSPODOV vihar!
Srd je izbruhnil,
vrtinčast vihar;
razbesnel se bo nad glavo krivičnih.
20 GOSPODOVA jeza se ne odvrne,
dokler ne uresniči in ne izpolni
načrtov njegovega srca.
Poznejše dni boste to jasno razumeli.

21 Nisem poslal teh prerokov,
pa vendar tekajo;
nisem jim govoril,
pa vendar prerokujejo!
22 Ko bi bili na posvetu pri meni,
bi mojemu ljudstvu oznanjali moje besede
in jih odvračali z njihove hudobne poti
in od njihovih hudobnih dejanj.

23 Sem jaz Bog le v bližini, govori GOSPOD, in ne tudi Bog v daljavi? 24 Ali se more kdo tako povsem skriti, da ga ne bi videl? govori GOSPOD. Mar ne napolnjujem nebes in zemlje? govori GOSPOD.
25 Slišal sem, kaj govorijo preroki, ki v mojem imenu prerokujejo laž in pravijo: »Sanjalo se mi je, sanjalo se mi je.« 26 Doklej še bo tako v srcu teh prerokov, ki prerokujejo laž in širijo sleparijo svojega srca? 27 Svoje sanje pripovedujejo drug drugemu; z njimi bi radi dosegli, da bi moje ljudstvo pozabilo moje ime, kakor so njihovi očetje pozabili moje ime zaradi Báala. 28 Prerok, ki ima sanje, naj pripoveduje sanje; kdor pa ima mojo besedo, naj zvesto govori mojo besedo. Kaj ima slama skupnega z žitom? govori GOSPOD. 29 Ali ni moja beseda kakor ogenj? govori GOSPOD. Mar ni kakor kladivo, ki razbija skalo? 30 Zato, glej, pojdem nad preroke, govori GOSPOD, ki drug drugemu kradejo moje besede. 31 Glej nad preroke, govori GOSPOD, ki uporabljajo svoj jezik, da izrekajo Božje
Dodano.
izreke. 32 Glej nad preroke, ki oznanjajo lažnive sanje, govori GOSPOD, ki jih pripovedujejo in zavajajo moje ljudstvo s svojimi lažmi in s svojim bahanjem. Jaz jih nisem poslal in jim ne zapovedal, zato čisto nič ne koristijo temu ljudstvu, govori GOSPOD.
33 Kadar te to ljudstvo ali prerok ali duhovnik vpraša: »Kaj je z GOSPODOVIM bremenom?« mu reci: »Vi ste breme
Tako gr., lat.; hebr. Kaj (je) breme.
in jaz vas bom zavrgel, govori GOSPOD34 Če prerok, duhovnik ali ljudstvo poreče »GOSPODOVO breme«, ga bom kaznoval z njegovo hišo vred. 35 Tako pravite drug drugemu in med seboj: »Kaj je odgovoril GOSPOD?« ali »Kaj je rekel GOSPOD36 GOSPODOVEGA bremena pa ne omenjajte več. Breme bo vsakemu njegova lastna beseda, ker prevračate besede živega Boga, GOSPODA nad vojskami, našega Boga. 37 Takole reci preroku: »Kaj ti je odgovoril GOSPOD?« ali »Kaj je govoril GOSPOD38 Če pa govorite »GOSPODOVO breme«, tako govori GOSPOD: Ker uporabljate besedo »GOSPODOVO breme«, čeprav sem poslal k vam, rekoč: Ne recite »GOSPODOVO breme«, 39 zato, glejte, vas popolnoma pozabim in vas z mestom vred, ki sem ga dal vam in vašim očetom, vržem izpred svojega obličja. 40 Nad vas spravim večen očitek in večno sramoto, ki se ne bo pozabila.
Dve košari smokev
24
GOSPOD mi je dal videti dve košari smokev, postavljeni pred GOSPODOVIM templjem. To je bilo potem, ko je babilonski kralj Nebukadnezar odpeljal iz Jeruzalema Jojakímovega sina Jojahína, Judovega kralja, in Judove višje uradnike s kovači in ključavničarji vred ter jih privedel v Babilon. V eni košari so bile zelo dobre smokve, kakor tiste zgodnje; v drugi košari pa so bile prav zanič, tako slabe, da jih ni bilo mogoče jesti. GOSPOD mi je rekel: »Kaj vidiš, Jeremija?« Rekel sem: »Smokve. Dobre so zelo dobre, slabe pa so zelo slabe, tako slabe, da jih ni mogoče jesti.«
Tedaj se mi je zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: Kakor na te dobre smokve se hočem dobrotno ozreti na Judove izgnance, ki sem jih poslal iz tega kraja v deželo Kaldejcev. Dobrotno bom obrnil oči nanje in jih pripeljal nazaj v to deželo. Pozidal jih bom in ne podiral, jih zasajal in ne ruval. Dal jim bom srce, da me bodo spoznali: da sem GOSPOD. Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog, ko se vrnejo k meni z vsem srcem.
A kakor s slabimi smokvami, ki so tako zanič, da jih ni mogoče jesti – tako govori GOSPOD – tako bom ravnal s Sedekíjem, Judovim kraljem, z njegovimi višjimi uradniki in ostankom v Jeruzalemu, ki so ostali v tej deželi, in s tistimi, ki so se naselili v egiptovski deželi. Naredim jih za grozo
Tako gr.; hebr. za grozo za nesrečo.
vsem kraljestvom na zemlji, za sramoto in pregovor, za posmeh in prekletstvo po vseh krajih, kamor jih preženem. 10 Nadnje pošljem meč, lakoto in kugo, dokler ne bodo povsem iztrebljeni z zemlje, ki sem jo dal njim in njihovim očetom.
Tudi Babilon – Božji bič za Juda – bo kaznovan
25
Beseda, ki se je v četrtem letu Jošíjevega sina Jojakíma, Judovega kralja – to je bilo prvo leto babilonskega kralja Nebukadnezarja – zgodila Jeremiju za vse Judovo ljudstvo. Prerok Jeremija jo je govoril vsemu Judovemu ljudstvu in vsem jeruzalemskim prebivalcem in rekel: Od trinajstega leta Amónovega sina Jošíja, Judovega kralja, do tega dne, to je triindvajset let, se mi je godila GOSPODOVA beseda. Neutrudno sem vam govoril, pa niste poslušali. GOSPOD je nenehno pošiljal k vam vse svoje služabnike preroke, pa niste poslušali ne nastavljali ušesa, da bi slišali, ko je govoril: Odvrnite se, vsak s svoje hudobne poti in od svojih hudobnih dejanj, in prebivali boste na zemlji, ki jo je GOSPOD dal vam in vašim očetom od vekov in na veke! Ne hodite za drugimi bogovi, da bi jim služili in jih molili! Ne jezite me z delom svojih rok, pa vam ne prizadenem nič hudega. A me niste poslušali, govori GOSPOD, temveč ste me jezili z delom svojih rok, sebi v pogubo.
Zato tako govori GOSPOD nad vojskami: Ker niste poslušali mojih besed, glejte, pošljem po vse rodove s severa, govori GOSPOD, in po babilonskega kralja Nebukadnezarja, svojega služabnika. Pripeljem jih nad to deželo in nad njene prebivalce in nad vse te narode naokrog. Pokončam jih z zakletvijo in jih naredim za grozo, v zasmeh in večno opustošenje. 10 Od njih preženem glas vriskanja in glas veselja, glas ženina in glas neveste, ropot mlina in luč svetilke. 11 Vsa ta dežela bo groza, opustošenje, in ti narodi bodo služili babilonskemu kralju sedemdeset let. 12 Ko se dopolni sedemdeset let, bom kaznoval babilonskega kralja in tisti narod, govori GOSPOD, za njihovo krivdo; tudi deželo Kaldejcev, ki jo spremenim v večno pustinjo. 13 Nad to deželo izpolnim vse, kar je zapisano v tej knjigi, kar je Jeremija prerokoval proti vsem narodom. 14 Tudi oni bodo namreč služili mnogim narodom in velikim kraljem. Povrnil jim bom po njihovem početju in po delu njihovih rok.
Prerokbe proti tujim narodom
Videnje o čaši srda
15 Da, tako mi je govoril GOSPOD, Izraelov Bog: Vzemi iz moje roke to čašo z vinom srda in daj piti iz njega vsem narodom, h katerim te pošljem. 16 Naj pijejo, se opotekajo in norijo zaradi meča, ki ga pošljem mednje.
17 Vzel sem torej čašo iz GOSPODOVE roke in dal piti vsem narodom, h katerim me je poslal GOSPOD: 18 Jeruzalemu in Judovim mestom, njegovim kraljem in višjim uradnikom, da jih naredim za grozo in opustošenje, zasmeh in kletev – kakor je ta dan; 19 faraonu, egiptovskemu kralju, njegovim služabnikom, višjim uradnikom in vsemu njegovemu ljudstvu; 20 vsej mešanici ljudstev, vsem kraljem v Ucovi deželi, vsem kraljem v deželi Filistejcev: v Aškelónu, Gazi, Ekrónu in ostanku v Ašdódu; 21 Edómu, Moábu in Amóncem; 22 vsem kraljem v Tiru, vsem kraljem v Sidónu in kraljem otokov onkraj morja; 23 Dedánu, Temáju, Buzu in vsem ostriženim na sencih; 24 vsem kraljem v Arabiji in vsem kraljem mešanice rodov, ki prebivajo v puščavi; 25 vsem kraljem v Zimríju, vsem kraljem v Elámu in vsem kraljem v Mediji; 26 vsem kraljem na severu, bližnjim in daljnim, enemu za drugim, vsem kraljestvom sveta, kar jih je na zemlji; za njimi pa bo pil kralj v Šešáhu.
Tj. v Babilonu.
27 Potem jim reci: Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Pijte, opijanite se in bljuvajte. Padite, da ne vstanete več, pred mečem, ki ga pošljem med vas.
28 Če bi se branili vzeti čašo iz tvojih rok, da bi pili, jim reci: Tako govori GOSPOD nad vojskami: Morate piti! 29 Kajti glejte: nesrečo začnem v mestu, na katero je priklicano moje ime.
Ali ki nosi moje ime.
Pa naj bi vam bilo prizaneseno! Ne bo vam prizaneseno, saj pokličem meč nad vse prebivalce zemlje, govori GOSPOD nad vojskami.
Sodba nad svetom
30 Ti prerokuj proti njim vse te besede in jim reci:
GOSPOD rjove z višave,
iz svojega svetega prebivališča se oglaša.
Silno rjove čez svoj pašnik,
vpije kakor tlačilci grozdja
proti vsem prebivalcem zemlje.
31 Do konca zemlje se razlega hrup,
kajti GOSPOD ima tožbo zoper narode,
sodil bo vse meso,
Tj. vse človeštvo.
krivične bo izročil meču,
govori GOSPOD.

32 Tako govori GOSPOD nad vojskami:
Glej, nesreča se bo širila
od naroda do naroda,
hud vihar se bo vzdignil
od koncev zemlje.
33 Oni dan bodo tisti, ki jih je GOSPOD smrtno ranil, ležali od enega konca zemlje do drugega. Ne bodo objokovani ne pobrani ne pokopani: za gnoj bodo na površju zemlje.
34 Tulite, pastirji, kričite!
Valjajte se po pepelu, vodje črede,
kajti dopolnili so se vam dnevi pokola; razpršil vas bom
in padli boste kakor dragocena posoda.
35 Uničeno je zatočišče pastirjem,
za vodje črede ni več pribežališča.
36 Sliši se kričanje pastirjev,
tuljenje vodij črede,
ker GOSPOD pustoši njihov pašnik.
37 Uničeni so mirni tamarji
zaradi GOSPODOVE srdite jeze.
38 Kakor mlad lev je zapustil svoj brlog,
ker je njihova dežela postala pustinja
zaradi besnega zatiralca,
Ali zaradi zatiralskega meča.
zaradi njegove srdite jeze.
Prerokbe proti Izraelu in Judu
Jeremija govori v templju
26
V začetku vladanja Jošíjevega sina Jojakíma, Judovega kralja, se je zgodila ta beseda od GOSPODA, rekoč: Tako govori GOSPOD: Postavi se v dvor GOSPODOVE hiše in govôri vsem, ki pridejo iz Judovih mest molit v GOSPODOVO hišo; govôri vse besede, ki sem ti jih ukazal, da jim jih govoriš; ne opuščaj nobene besede. Morda prisluhnejo in se odvrnejo, vsak s svoje hudobne poti. Tedaj mi bo žal za húdo, ki jim ga nameravam storiti zaradi njihovih hudobnih dejanj. Povej jim: Tako govori GOSPOD: Če me ne boste poslušali ne izpolnjevali
Db. hodili v ...
moje postave, ki sem vam jo dal, in ne pazili na besede mojih služabnikov prerokov, ki jih pošiljam, nenehno pošiljam k vam, pa jih ne poslušate, naredim tej hiši kakor Šilu in to mesto dam za kletev vsem narodom na zemlji.
Duhovniki, preroki in vse ljudstvo je slišalo, kako je Jeremija govoril te besede v GOSPODOVI hiši. Ko je do konca izgovoril vse, kar mu je GOSPOD ukazal, naj pove vsemu ljudstvu, so ga duhovniki, preroki in vse ljudstvo zgrabili in rekli »Umreti moraš! Zakaj si prerokoval v GOSPODOVEM imenu in rekel: Kakor Šilu se bo zgodilo tej hiši in to mesto bo razdejano, da tu nihče več ne bo prebival?« In vse ljudstvo se je v GOSPODOVI hiši zbralo okoli Jeremija.
Sodna obravnava proti Jeremiju
10 Ko so Judovi višji uradniki slišali o teh rečeh, so prišli iz kraljeve hiše h GOSPODOVI hiši in se usedli pri vhodu Novih vrat GOSPODOVE hiše. 11 Duhovniki in preroki so rekli višjim uradnikom in vsemu ljudstvu: »Ta človek zasluži smrtno obsodbo. Prerokoval je namreč proti temu mestu, kakor ste slišali na svoja ušesa.«
12 Jeremija pa je rekel vsem višjim uradnikom in vsemu ljudstvu: »GOSPOD me je poslal prerokovat o tej hiši in o tem mestu vse besede, ki ste jih slišali. 13 Zdaj torej poboljšajte svoje poti in svoja dejanja in poslušajte glas GOSPODA, svojega Boga, da bo GOSPODU žal za húdo, s katerim vam je zagrozil. 14 Glejte, v vaših rokah sem; storite z mano, kar je dobro in prav v vaših očeh. 15 Samo eno vedite: če me usmrtite, spravite nedolžno kri nase, na to mesto in na njegove prebivalce! Saj me je GOSPOD v resnici poslal k vam, da vam na ušesa povem vse te besede.«
16 Tedaj so rekli višji uradniki in vse ljudstvo duhovnikom in prerokom: »Ta človek ne zasluži smrtne kazni, saj nam je govoril v imenu GOSPODA, našega Boga.« 17 Vstali so nekateri izmed deželnih starešin in rekli vsemu zbranemu ljudstvu: 18 »Mihej Moréšečan je bil prerok v dnevih Ezekíja, Judovega kralja, in je rekel vsemu Judovemu ljudstvu: ›Tako govori GOSPOD nad vojskami:
Sion bo preoran kakor njiva,
Jeruzalem bo kup razvalin,
tempeljski grič
Db. gora hiše.
gozdna višina.‹
19 Pa ga je Judov kralj Ezekíja in ves Juda za to usmrtil? Mar se ni zbal GOSPODA in skušal pomiriti GOSPODOVO obličje? Potem je bilo GOSPODU žal za húdo, s katerim jim je zagrozil. Mi pa naj si nakopljemo na glavo tako veliko hudobijo?«
Usoda manj zavarovanega Jeremijevega posnemovalca
20 Še en mož je tedaj prerokoval v GOSPODOVEM imenu: Šemajájev sin Urijá iz Kirját Jearíma. Prerokoval je proti temu mestu in proti tej deželi z istimi besedami kakor Jeremija. 21 Kralj Jojakím, vsi njegovi junaki in vsi njegovi višji uradniki so slišali njegove govore. Tedaj ga je kralj skušal usmrtiti. Ko je Urijá to izvedel, se je zbal, pobegnil je in prišel v Egipt. 22 Kralj Jojakím pa je poslal nekatere v Egipt, Ahbórjevega sina Elnatána in druge može z njim. 23 Ti so odvedli Urijája iz Egipta in ga privedli h kralju Jojakímu. Ta ga je z mečem ubil in njegovo truplo vrgel h grobovom preprostega ljudstva.
24 Šafánov sin Ahikám pa je varoval Jeremija, da ga niso dali v roke ljudstva, da bi ga usmrtilo.
Jeremijevo simbolno znamenje izgnanstva
27
V začetku vladanja Jošíjevega sina Sedekíja,
Različica Jojakíma.
Judovega kralja, se je Jeremiju zgodila ta beseda od GOSPODA, rekoč: Tako mi je rekel GOSPOD: Napravi si vezi in jarem ter si jih deni na vrat. Potem daj sporočiti edómskemu, moábskemu, amónskemu, tirskemu in sidónskemu kralju po poslancih, ki so prišli v Jeruzalem k Sedekíju, Judovemu kralju, daj jim tole naročilo za njihove gospodarje: Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Tako povejte svojim gospodarjem: Jaz sem naredil zemljo, ljudi in živali na površju zemlje s svojo veliko močjo in z iztegnjenim laktom, in jo dajem, komur se mi zdi prav. Zdaj dajem vse te dežele v roko svojemu služabniku Nebukadnezarju, babilonskemu kralju. Tudi poljske živali mu dajem, da mu bodo služile. Vsi narodi naj bodo podložni njemu, njegovemu sinu in vnuku, dokler ne pride čas tudi za njegovo deželo in ga podjarmijo številni narodi in veliki kralji.
Narod pa in kraljestvo, ki ne bo hotelo služiti njemu, babilonskemu kralju Nebukadnezarju, in ne bo nastavilo svojega vratu pod jarem babilonskega kralja, ta narod bom kaznoval z mečem, z lakoto in s kugo, govori GOSPOD, dokler ga ne pokončam z njegovo roko. Vi torej ne poslušajte svojih prerokov, vedeževalcev, sanjačev,
Tako gr., lat.; hebr. sanj.
ugibalcev in čarovnikov, ki vam govorijo: Ne boste podložni babilonskemu kralju. 10 Kajti laž vam prerokujejo, da bi vas spravili z vaše zemlje: izgnal vas bom, da izginete. 11 Narod pa, ki bo uklonil vrat pod jarem babilonskega kralja in mu bo podložen, bom mirno pustil na njegovi zemlji, govori GOSPOD, da jo bo obdeloval in prebival na njej.
Prerok svari kralja in ljudstvo
12 Judovemu kralju Sedekíju sem govoril vse te besede: Uklonite vratove pod jarem babilonskega kralja in bodite podložni njemu in njegovemu ljudstvu, pa boste živeli. 13 Zakaj bi umirala, ti in tvoje ljudstvo, pod mečem, za lakoto in kugo, kakor je GOSPOD zagrozil narodu, ki noče biti podložen babilonskemu kralju? 14 Ne poslušajte govorov prerokov, ki vam pravijo: »Ne boste podložni babilonskemu kralju.« Kajti laž vam prerokujejo. 15 Saj jih nisem poslal, govori GOSPOD, oni v mojem imenu prerokujejo lažnivo, da bi vas izgnal in bi pomrli vi in preroki, ki vam prerokujejo.
16 Potem sem rekel duhovnikom in vsemu temu ljudstvu: Tako govori GOSPOD: Ne poslušajte besed svojih prerokov, ki vam prerokujejo: »Glejte, posode GOSPODOVE hiše se zdaj kmalu vrnejo iz Babilona!« Kajti laž vam prerokujejo. 17 Ne poslušajte jih. Bodite podložni babilonskemu kralju, pa boste živeli. Zakaj naj bi to mesto postalo razvalina? 18 Če so res preroki in je GOSPODOVA beseda pri njih, naj posredujejo pri GOSPODU nad vojskami, da ne pridejo v Babilon posode, ki so še ostale v GOSPODOVI hiši, v hiši Judovega kralja in v Jeruzalemu. 19 Tako namreč govori GOSPOD nad vojskami o stebrih, o morju, o stojalih in o drugih posodah, ki so še ostale v tem mestu 20 in jih babilonski kralj Nebukadnezar ni pobral, ko je odpeljal Jojakímovega sina Jojahína, Judovega kralja, iz Jeruzalema v Babilon z vsemi Judovimi in jeruzalemskimi veljaki vred. 21 Tako namreč govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog, o posodah, ki so še ostale v GOSPODOVI hiši, v hiši Judovega kralja in v Jeruzalemu: 22 V Babilon jih odnesejo in tam ostanejo do dneva, ko se ozrem po njih, govori GOSPOD, in jih pripeljem in vrnem v ta kraj.
Hananjá krivo prerokuje
28
Tisto leto, v začetku vladanja Sedekíja, Judovega kralja, v četrtem letu, v petem mesecu, mi je rekel Azúrjev sin Hananjá, prerok iz Gibeóna, v GOSPODOVI hiši pred duhovniki in vsem ljudstvom: »Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Zlomil bom jarem babilonskega kralja. Čez dve leti vrnem v ta kraj vse posode GOSPODOVE hiše, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar pobral iz tega kraja in jih spravil v Babilon. Tudi Jojakímovega sina Jojahína, Judovega kralja, in vse Judove izgnance, ki so prišli v Babilon, vrnem v ta kraj, govori GOSPOD, kajti zlomil bom jarem babilonskega kralja.«
Prerok Jeremija pa je rekel preroku Hananjáju pred duhovniki in pred vsem ljudstvom, ki je stalo v GOSPODOVI hiši. Prerok Jeremija je rekel: »Res, tako naj stori GOSPOD. GOSPOD naj izpolni tvoje besede, ki si jih prerokoval, da bo vrnil posode GOSPODOVE hiše in vse izgnance iz Babilona v ta kraj. Vendar poslušaj to besedo, ki jo govorim tebi na ušesa in na ušesa vsemu ljudstvu: Preroki, ki so bili pred menoj in pred teboj oddavnaj, so prerokovali številnim deželam in velikim kraljestvom vojsko, nesrečo
Lat. lakoto.
in kugo. Preroka pa, ki prerokuje mir, je mogoče spoznati, da je res prerok, ki ga je poslal GOSPOD, šele, ko se uresniči prerokova beseda.«
10 Tedaj je prerok Hananjá vzel preroku Jeremiju jarem z vratu in ga zlomil. 11 Hananjá je rekel pred vsem ljudstvom: »Tako govori GOSPOD: Takole bom čez dve leti zlomil jarem babilonskega kralja Nebukadnezarja z vratu vseh narodov.« Tedaj je prerok Jeremija odšel svojo pot.
12 Potem ko je prerok Hananjá zlomil jarem z vratu preroka Jeremija, se je zgodila GOSPODOVA beseda Jeremiju, rekoč: 13 »Pojdi in povej Hananjáju: Tako govori GOSPOD: Leseni jarem si zlomil, a namesto njega bom napravil železen jarem. 14 Tako namreč govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Železen jarem denem na vrat vsem tem narodom, da bodo služili babilonskemu kralju Nebukadnezarju; in služili mu bodo. Tudi poljske živali mu dajem.« 15 Prerok Jeremija je še rekel preroku Hananjáju: »Poslušaj, Hananjá! GOSPOD te ni poslal. Ti zavajaš to ljudstvo, da zaupa v laž. 16 Zato tako govori GOSPOD: Glej, pognal te bom s površja zemlje. Umrl boš še letos, ker si oznanjal upor proti GOSPODU
17 Še tisto leto, v sedmem mesecu, je prerok Hananjá umrl.
Jeremijevo pismo izgnancem
29
Tole je besedilo pisma, ki ga je prerok Jeremija poslal iz Jeruzalema preostalim starešinam izgnancev, duhovnikom, prerokom in vsemu ljudstvu, ki ga je Nebukadnezar odpeljal iz Jeruzalema v Babilon. To je bilo potem, ko so iz Jeruzalema odšli kralj Jojahín, kraljica mati, dvorniki, Judovi in jeruzalemski višji uradniki, kovači in ključavničarji. Nesla sta ga Šafánov sin Elasá in Hilkijájev sin Gemarjá, ki ju je Sedekíja, Judov kralj, poslal k babilonskemu kralju Nebukadnezarju v Babilon: Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog, vsem izgnancem, ki sem jih dal odpeljati iz Jeruzalema v Babilon: Zidajte hiše in prebivajte v njih, zasajajte vrtove in uživajte njihov sad. Ženite se in rodite sinove in hčere, oženite sinove in pomožite hčere, da bodo rodile sinove in hčere, da se boste tam množili in ne manjšali. Skrbite za blaginjo mesta, kamor sem vas izgnal, in molite zanj h GOSPODU; njegova blaginja je namreč vaša blaginja. Kajti tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: Naj vas ne varajo vaši preroki, ki so med vami, in vaši vedeževalci. Ne poslušajte njihovih sanj, ki jih sanjajo.
njihovih ... sanjajo tako prevodi; hebr. vaših ... sanjate.
Saj je laž, kar vam prerokujejo v mojem imenu; nisem jih poslal, govori GOSPOD.
10 Tako govori GOSPOD: Šele ko se Babilonu dopolni sedemdeset let, vas obiščem in izpolnim nad vami svojo obljubo, da vas pripeljem nazaj v ta kraj. 11 Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori GOSPOD: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. 12 Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. 13 Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, 14 se vam bom dal najti, govori GOSPOD. Obrnil bom vašo usodo in vas bom zbral iz vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas izgnal, govori GOSPOD. Pripeljal vas bom nazaj v kraj, od koder sem vas odpeljal v izgnanstvo.
15 Vi pa pravite: »GOSPOD nam je obudil preroke v Babilonu.« 16 Tako govori GOSPOD o kralju, ki sedi na Davidovem prestolu, in o vsem ljudstvu, ki še prebiva v tem mestu, o vaših bratih, ki niso odšli z vami v izgnanstvo. 17 Tako govori GOSPOD nad vojskami: Glejte, nadnje pošljem meč, lakoto in kugo ter jih naredim podobne ovenelim smokvam, ki so tako slabe, da jih ni mogoče jesti. 18 Preganjal jih bom z mečem, z lakoto in s kugo ter jih napravil za grozo vsem kraljestvom na zemlji, za kletev, za opustošenje, za sramoto in za posmeh pri vseh narodih, kamor jih izženem, 19 ker niso poslušali mojih besed, govori GOSPOD, ko sem pošiljal, nenehno pošiljal k njim svoje služabnike preroke, pa jih niso poslušali, govori GOSPOD. 20 A vi poslušajte GOSPODOVO besedo, vi vsi, izgnanci, ki sem vas poslal iz Jeruzalema v Babilon. 21 Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog, o Kolajájevem sinu Ahábu in o Maasejájevem sinu Cidkijáju, ki vam v mojem imenu prerokujeta laž: Glej, dal ju bom v roke babilonskemu kralju Nebukadnezarju, da ju pobije pred vašimi očmi. 22 Vsi Judovi izgnanci, ki so v Babilonu, bodo po njima uporabljali kletev in rekli: »GOSPOD naj ti stori kakor Cidkijáju in Ahábu, ki ju je babilonski kralj pekel na ognju,« 23 ker sta nizkotno ravnala v Izraelu, prešuštvovala z ženami svojih bližnjih in v mojem imenu govorila lažnive besede, katerih jima nisem ukazal. To vem in sem priča za to, govori GOSPOD.
Jeremija in Šemajá
24 Šemajáju Nehelaméjcu pa reci: 25 Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Ti si v svojem imenu poslal pisma vsemu ljudstvu v Jeruzalemu, duhovniku Cefanjáju, Maasejájevemu sinu, in vsem duhovnikom s tole vsebino: 26 GOSPOD te je namesto duhovnika Jojadája postavil za duhovnika, da v GOSPODOVI hiši paziš na vsakega zmešanca, ki prerokuje, da ga deneš v okove in na sramotilni oder. 27 Zakaj zdaj ne nastopiš proti Jeremiju iz Anatóta, ki vam prerokuje? 28 Saj nam je v Babilon poslal sporočilo: »Še dolgo bo trajalo. Zidajte hiše in prebivajte v njih; zasajajte vrtove in uživajte njihov sad.«
29 Duhovnik Cefanjá je bral to pismo preroku Jeremiju na ušesa. 30 Tedaj se je zgodila GOSPODOVA beseda Jeremiju, rekoč: 31 Pošlji vsem izgnancem tole sporočilo: Tako govori GOSPOD o Šemajáju Nehelaméjcu: Ker vam Šemajá prerokuje, čeprav ga jaz nisem poslal, in vas zavaja, da zaupate v laž, 32 zato tako govori GOSPOD: Glej, kaznoval bom Šemajája Nehelaméjca in njegove potomce. Nikogar ne bo imel, ki bi prebival med tem ljudstvom in doživel srečo, ki jo pripravljam svojemu ljudstvu, govori GOSPOD. Kajti oznanjal je upor proti GOSPODU.
Obnova Izraela
Obljuba o obnovi severnega Izraela
30
Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od GOSPODA, rekoč: Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: Zapiši si v knjigo vse besede, ki ti jih govorim. Kajti glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko obrnem usodo svojega ljudstva Izraela in Juda, govori GOSPOD, in pripeljem jih nazaj v deželo, ki sem jo dal njihovim očetom v posest.
Tole so besede, ki jih je GOSPOD govoril o Izraelu in o Judu.
Zares, tako govori GOSPOD:
Krik strahu slišimo,
trepéta in ne miru.
Vprašajte in poglejte,
ali moški rodi?
Zakaj torej vidim vsakega moža
z rokami na ledjih kakor pri porodnici?
Zakaj so vsi obrazi prebledeli?
Gorje, ker je tako velik tisti dan,
da mu ni enakega.
Čas stiske je za Jakoba,
vendar bo rešen iz nje.
Tisti dan se bo zgodilo, govori GOSPOD nad vojskami, da zlomim jarem z njegovega
Tako gr.; hebr. s tvojega.
vratu in raztrgam njegove
Tako gr.; hebr. tvoje.
vezi, da ga ne bodo več zasužnjevali tujci. Služili bodo GOSPODU, svojemu Bogu, in Davidu, svojemu kralju, ki jim ga obudim.

10 Ti pa, moj služabnik Jakob, se nikar ne boj, govori GOSPOD,
nikar se ne plaši, Izrael!
Kajti glej, rešil te bom iz daljnega kraja,
tvoje potomce iz dežele njihovega ujetništva.
Jakob se bo vrnil in imel mir,
varen bo in nihče ga ne bo strahoval.
11 Saj sem jaz s teboj, govori GOSPOD, da te rešim.
Pokončal bom
Db. Konec bom storil ...
namreč vse narode,
med katere sem te razkropil.
Tebe pa ne bom pokončal,
pokoril te bom, kakor je prav,
čisto brez kazni te ne bom pustil.

12 Zares, tako govori GOSPOD:
Neozdravljiv je tvoj zlom,
strašen tvoj udarec.
13 Nihče se ne zavzema za tvojo pravico,
ni zdravila za tvojo bolečino,
ni zacelitve zate.
14 Vsi tvoji ljubimci so te pozabili,
ne menijo se zate.
Kakor udarja sovražnik,
Ali Kakor udariš sovražnika.
sem te udaril
in te kruto pokoril
zaradi tvoje velike krivde,
ker so silni tvoji grehi.
15 Kaj vpiješ zaradi svojega zloma,
zaradi svoje brezdanje bolečine?
Zaradi tvoje velike krivde,
ker so silni tvoji grehi,
sem ti to storil.
16 Zato bodo požrti vsi, ki so te žrli,
in vsi tvoji nasprotniki pojdejo v ujetništvo.
Ti, ki te plenijo, sami postanejo plen,
vse, ki te ropajo, izročim v rop.
17 Kajti poskrbim, da boš okreval,
in te ozdravim ran,
govori GOSPOD,
ker te imenujejo zavrženca:
»To je Sion, za katerega se nihče ne zmeni.«
Novi časi
18 Tako govori GOSPOD:
Glej, obrnil bom usodo Jakobovih šotorov,
se usmilil njegovih prebivališč.
Mesto bo pozidano na svojem griču
in grad
Ali palača.
bo stal na nekdanjem mestu.
19 Hvalnice se bodo razlegale od tam
in glas veselih ljudi.
Pomnožil jih bom, ne bo jih manj;
proslavil jih bom, ne bodo neznatni.
20 Njegovi otroci bodo, kakor so bili nekdaj,
njegova skupnost bo trdna pred mano,
kaznoval bom vse njihove zatiralce.
21 Njegov knez bo vstal iz njega,
njegov vladar bo prišel iz njegove srede.
Jaz ga bom pritegnil in se mi bo približal,
kajti kdo bi se mi drznil sam približati?
govori GOSPOD.
22 Vi boste moje ljudstvo
in jaz bom vaš Bog.

23 Glej, GOSPODOV vihar!
Srd je izbruhnil,
vrtinčast vihar;
razbesnel se bo nad glavo krivičnih.
24 GOSPODOVA srdita jeza se ne odvrne,
dokler ne uresniči in ne izpolni
načrtov njegovega srca.
Poznejše dni boste to razumeli.
Vrnitev izgnancev
31
Tisti čas, govori GOSPOD, bom Bog vsem Izraelovim rodbinam in oni bodo moje ljudstvo.
Tako govori GOSPOD:
Milost je našlo v puščavi ljudstvo,
ki je ubežalo meču;
Izrael gre v svoj počitek.
Iz daljave
Ali Davno.
se mi
Gr. mu.
je prikazal GOSPOD:
Z večno ljubeznijo te ljubim,
zato ti tako dolgo izkazujem dobroto.
Spet te bom pozidal in boš pozidana,
devica Izraelova!
Spet se boš krasila s svojimi bobniči
in nastopala v rajalnem plesu.
Spet boš zasajala vinograde
po samarijskih gričih;
zasajalci bodo zasajali
in prvi uživali sad.
Da, pride dan, ko bodo čuvaji klicali
na Efrájimskem pogorju:
»Vstanite, pojdimo na Sion
h GOSPODU, našemu Bogu.«

Kajti tako govori GOSPOD:
Vriskajte od veselja Jakobu,
vzklikajte poglavarju narodov!
Oznanjajte, hvalite in govorite:
»GOSPOD, reši svoje ljudstvo,
Izraelov ostanek!«
Glejte, pripeljem jih iz severne dežele
in jih zberem od koncev zemlje.
Med njimi tudi slepe in hrome,
noseče in porodnice hkrati,
velik zbor se jih vrne sèm.
Z jokom bodo prišli,
s tolažbami jih pospremim nazaj;
k potokom vodá jih popeljem,
po ravni poti, kjer se ne spotaknejo.
Jaz sem namreč Izraelov oče
in Efrájim je moj prvorojenec.

10 Poslušajte, narodi, GOSPODOVO besedo,
oznanjajte jo po daljnih otokih!
Govorite: »On, ki je Izraela razkropil, ga bo znova zbral,
varoval ga bo kakor pastir svojo čredo.«
11 Kajti GOSPOD je rešil Jakoba,
ga odkupil iz rok močnejšega od njega.
12 Prišli bodo in vriskali na Sionski višini,
žareli od veselja spričo GOSPODOVE dobrote:
spričo žita, novega vina in svežega olja,
spričo mlade drobnice in goveda.
Njihovo življenje je kakor obilno namakan vrt,
onemoglost se jih ne loti več.
13 Tedaj se razveseli dekle pri plesu
in mladeniči in starci obenem.
Gr. in mladeniči in starci bodo veseli.
Njihovo žalovanje spremenim v veselje,
po stiski jih potolažim in razveselim.
14 Duše duhovnikov obilno pogostim
in moje ljudstvo se nasiti z mojo dobroto,
govori GOSPOD.

15 Tako govori GOSPOD:
Glas žalovanja se sliši v Rami,
bridko jokanje.
Rahela objokuje svoje otroke,
ne dá se potolažiti zaradi otrok,
ker jih ni več.
16 Tako govori GOSPOD:
Prepreči svojemu glasu jok,
solze svojim očem,
kajti dobila je plačilo za svoje delo,
govori GOSPOD:
vrnejo se iz sovražnikove dežele.
17 Je upanje za tvojo prihodnost,
govori GOSPOD:
otroci se vrnejo na svojo zemljo.

18 Dobro slišim, da Efrájim toži:
»Pokoril si me in moral sem se pokoriti
kakor neukročeno tele.
Obrni me nazaj, da se spreobrnem,
saj si ti GOSPOD, moj Bog.
19 Da, potem ko sem se obrnil proč, sem se skesal,
potem ko sem bil poučen, sem se tolkel po kolku:
Sram me je bilo in tudi zardel sem,
ker sem prenašal sramoto svoje mladosti.«
20 Ali je Efrájim moj dragi sin
ali otrok ljubljenček?
Kadar koli mu zagrozim,
se še in še spomnim nanj.
Zato moje srce bije zanj,
zagotovo se ga usmilim,
govori GOSPOD.

21 Postavi si kažipote,
naredi si znamenja,
pazi na cesto,
na pot, po kateri si hodila.
Vrni se, devica Izraelova,
vrni se v svoja mesta.
22 Doklej se boš obotavljala,
hči odpadnica?
Kajti GOSPOD je ustvaril nekaj novega v deželi:
žena obdaja
Ali objema.
moža!
Tudi Judeja bo obnovljena
23 Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Še bodo v Judovi deželi in v njenih mestih govorili tole besedo, ko obrnem njihovo usodo:
»GOSPOD naj te blagoslovi, pašnik pravičnosti,
sveta gora.«
24 Tam bodo skupaj prebivali Juda in vsa njegova mesta, kmetovalci in kateri se pomikajo s čredo.
25 Kajti nasitil bom izčrpanega
in okrepil
Db. napolnil.
vsakega, ki omedleva.
26 Nato sem se prebudil in pogledal; spanje mi je dobro délo.
Juda in Izrael
27 Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko Izraelovo in Judovo hišo obdarim s človeškim potomstvom in z živalskim potomstvom. 28 Kakor sem bedel nad njimi, da bi jih izruval in zrušil, razdejal, ugonobil in onesrečil, tako bom bedel nad njimi, da jih pozidam in zasadim, govori GOSPOD.
Osebna odgovornost
29 Tiste dni ne bodo več govorili:
»Očetje so jedli kislo grozdje,
zobje otrok pa so skominasti.«
30 Temveč vsak bo umrl zaradi svoje krivde; zobje vsakega, ki bo jedel kislo grozdje, bodo skominasti.
Nova zaveza
31 Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko bom z Izraelovo hišo in Judovo hišo sklenil novo zavezo. 32 Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti tistega dne, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpeljal iz egiptovske dežele; to zavezo z menoj so prelomili, čeprav sem bil njihov gospodar, govori GOSPOD. 33 To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori GOSPOD: Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. 34 Ne bodo več učili vsak svojega rojaka, vsak svojega brata in rekli: »Spoznajte GOSPODA!«, ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega med njimi, govori GOSPOD. Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom več spominjal.
Bog ostaja zvest Izraelu
35 Tako govori GOSPOD,
ki daje sonce za svetlobo podnevi,
stalnost
Db. zakone.
lune in zvezd za luč ponoči,
ki razburka morje, da vzkipe njegovi valovi,
GOSPOD nad vojskami mu je ime:
36 Samo če ti zakoni odpovedo pred mano,
govori GOSPOD,
tudi Izraelovo potomstvo preneha biti narod
pred mano vse dni.

37 Tako govori GOSPOD:
Če more kdo izmeriti nebo zgoraj
in raziskati temelje zemlje spodaj,
potem bom tudi jaz zavrgel vse Izraelovo potomstvo
zaradi vsega, kar so storili,
govori GOSPOD.
Obnova in veličina Izraela
38 Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko bo spet pozidano mesto za GOSPODA od stolpa Hananéla do Vogalnih vrat. 39 In merilna vrvica bo tekla še dalje naravnost čez hrib Garéb in bo zavila v Goo. 40 In vsa dolina trupel in pepela in vse polje do potoka Cedrona in do vogala Konjskih vrat na vzhodu bosta sveta GOSPODU. Nikdar več se ne bo podrlo ne razdejalo.
Kupljena njiva – jamstvo Judove srečne prihodnosti
32
Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od GOSPODA v desetem letu Sedekíja, Judovega kralja, to je osemnajsto leto Nebukadnezarja. Takrat je vojska babilonskega kralja oblegala Jeruzalem in prerok Jeremija je bil zaprt v stražnem dvoru, ki je bil v hiši Judovega kralja. Judov kralj Sedekíja ga je tja zaprl in rekel: »Zakaj si prerokoval: Tako govori GOSPOD: ›Glej, to mesto dam v roke babilonskemu kralju, da ga zavzame; in Sedekíja, Judov kralj, ne bo ubežal roki Kaldejcev, temveč bo gotovo predan v roke babilonskemu kralju in moral bo z njim govoriti iz ust do ust ter mu gledati iz oči v oči; Sedekíja bo odpeljal v Babilon, tam bo ostal, dokler ga ne obiščem,
Ali kaznujem.
govori GOSPOD; če se boste bojevali proti Kaldejcem, ne boste imeli uspeha.‹«
Jeremija je rekel: Zgodila se mi je GOSPODOVA beseda, rekoč: »Glej, Hanamél, sin tvojega strica Šalúma, bo prišel k tebi in rekel: ›Kupi si mojo njivo v Anatótu; imaš namreč odkupno pravico.‹« Tedaj je prišel Hanamél, moj bratranec – po GOSPODOVI besedi – k meni v stražni dvor in mi rekel: »Kupi, prosim, mojo njivo v Anatótu v Benjaminovi deželi, saj imaš dedno in odkupno pravico; kupi si jo torej.« Tedaj sem spoznal, da je bila to GOSPODOVA beseda.
Kupil sem njivo od Hanaméla, svojega bratranca, v Anatótu in sem mu plačal v srebru, sedemnajst šeklov srebra. 10 Napisal sem kupno pismo, ga zapečatil, dobil priče in odtehtal srebro na tehtnici. 11 Nato sem vzel zapečateno kupno pismo, napisano po vseh predpisih,
Db. pismo, (po) zapovedi in zakonih.
in odprt prepis. 12 Kupno pismo sem izročil Nerijájevemu sinu Baruhu, Mahsejájevemu vnuku, vpričo Hanaméla, svojega bratranca, pred pričami, ki so podpisale kupno pismo, in pred vsemi Judovci, ki so se zadrževali v stražnem dvoru. 13 Vpričo njih sem Baruhu ukazal in rekel: 14 Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: »Vzemi ti listini, to zapečateno kupno pismo in to odprto pismo, ter ju deni v lončeno posodo, da se dolgo ohranita. 15 Tako namreč govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Še se bodo v tej deželi kupovale hiše, njive in vinogradi.«
16 Ko sem izročil kupno pismo Nerijájevemu sinu Baruhu, sem molil h GOSPODU in rekel: 17 »Oh, Gospod BOG! Glej, ti si s svojo veliko močjo in z iztegnjenim laktom naredil nebo in zemljo, tebi ni pretežka nobena stvar. 18 Tisočem izkazuješ dobroto, krivdo očetov pa plačuješ v naročje njihovih otrok za njimi, veliki, mogočni Bog, čigar ime je GOSPOD nad vojskami, 19 velik v nasvetu, bogat v dejanju. Tvoje oči bedijo nad potmi vseh ljudi, da daš vsakemu po njegovih potih in po sadu njegovih dejanj. 20 Delal si znamenja in čudeže v egiptovski deželi in do tega dne v Izraelu in med ljudmi; pridobil si si ime, kakršno je ta dan. 21 Izpeljal si svoje ljudstvo Izraela iz egiptovske dežele z znamenji in s čudeži, z močno roko in z iztegnjenim laktom, in v velikem strahu. 22 Dal si jim to deželo, kakor si jo s prisego obljubil njihovim očetom, da jim jo daš, deželo, v kateri se cedita mleko in med. 23 Prišli so in si jo prisvojili, vendar niso poslušali tvojega glasu in se niso ravnali po tvoji postavi; nič tega, kar si jim zapovedal storiti, niso storili. Zato si priklical nanje vso to nesrečo. 24 Glej, okopi že grozijo, da bo mesto zavzeto; po meču, lakoti in kugi bo mesto izročeno Kaldejcem, ki se bojujejo proti njemu. Kar si rekel, se uresničuje; glej, sam vidiš. 25 Ti pa, Gospod BOG, si mi rekel: ›Kupi si njivo za denar in najemi priče!‹ ko je vendar mesto dano v roke Kaldejcem.«
Bog zagotovi vrnitev ljudstva
26 Zgodila se je GOSPODOVA beseda Jeremiju, rekoč: 27 Glej, jaz sem GOSPOD, Bog vsega mesa.
Tj. vsega človeštva ali vseh živih bitij.
Ali je kaj pretežko zame? 28 Zato tako govori GOSPOD: Glej, to mesto dam v roke Kaldejcem in v roko Nebukadnezarju, babilonskemu kralju, da ga zavzame. 29 Kaldejci, ki se bojujejo za to mesto, bodo prišli in mesto zažgali z ognjem. Požgali bodo hiše, ki so na njihovih strehah zažigali kadilo Báalu in izlivali drugim bogovom pitne daritve, da bi me jezili. 30 Kajti Izraelovi in Judovi sinovi so od svoje mladosti delali le to, kar je hudo v mojih očeh; Izraelovi sinovi so me le jezili z delom svojih rok, govori GOSPOD. 31 Zares, v jezo in srd mi je bilo to mesto od dne, ko so ga sezidali, do tega dne. Zato ga moram odpraviti izpred svojega obličja 32 zaradi vse hudobije Izraelovih in Judovih sinov, ki so to počenjali, da bi me jezili, oni, njihovi kralji, knezi, duhovniki in preroki, Judovi možje in jeruzalemski prebivalci. 33 Kazali so mi hrbet, ne obraza, in čeprav sem jih poučeval, nenehno poučeval, niso poslušali, da bi sprejeli opomin. 34 Postavili so svoje gnusobe v hišo, na katero je priklicano moje ime,
Ali ki nosi moje ime.
da bi jo oskrunili. 35 Sezidali so višine Báalu v Ge Ben Hinómu in darovali Molohu svoje sinove in hčere, česar jim nisem zapovedal in mi še na misel ni prišlo, da bi počenjali to gnusobo in zapeljevali Juda v greh.
36 A zdaj tako govori GOSPOD, Izraelov Bog, o tem mestu, o katerem pravite, da je dano v roke babilonskemu kralju po meču, lakoti in kugi: 37 Glej, zberem jih iz vseh dežel, kamor sem jih izgnal v svoji jezi in srdu in velikem gnevu, in jih pripeljem nazaj v ta kraj ter poskrbim, da bodo varno prebivali. 38 Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog. 39 Dal jim bom eno
Gr. drugo; sir. novo.
srce in eno
Gr. drugo; sir. novo.
pot, da se me bodo vselej bali, v srečo sebi in svojim otrokom za seboj. 40 Sklenil bom z njimi večno zavezo; nikdar se ne obrnem od njih, da bi jim ne delal dobro; v srce jim bom dal svoj strah, da se ne odvrnejo od mene. 41 Veselil se jih bom in jim izkazoval dobroto; zasadil jih bom trdno v to deželo, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo.
42 Kajti tako govori GOSPOD: Kakor sem pripeljal nad to ljudstvo vso to veliko nesrečo, tako pripeljem nadnje tudi vse dobro, kar sem jim obljubil. 43 Spet bodo kupovali njive v tej deželi, o kateri pravite: »Pustinja je, brez ljudi in živine, dana Kaldejcem v roke.« 44 Njive bodo spet kupovali za denar, pisali o tem listine, jih pečatili in privzemali priče v Benjaminovi deželi, v jeruzalemski okolici, v Judovih mestih, v gorskih mestih, v mestih v Šéfeli in v mestih v Negebu. Kajti jaz obrnem njihovo usodo, govori GOSPOD.
Še ena obljuba o obnovi Jeruzalema in Judeje
33
Ko je bil Jeremija še priprt v stražnem dvoru, se mu je drugič zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: Tako govori GOSPOD, ki je naredil zemljo,
Tako gr.; hebr. ki jo je naredil.
GOSPOD, ki jo je oblikoval in ji dal trdnost – GOSPOD je njegovo ime: Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal. Kajti tako govori GOSPOD, Izraelov Bog, o hišah tega mesta in o hišah Judovih kraljev, ki so jih podrli za obrambo
za obrambo: dodano.
proti okopom in pred mečem, da bi se spoprijeli s Kaldejci
Hebr. nejasno.
in jih napolnili s trupli ljudi, ki sem jih udaril v svoji jezi in srdu, ker sem pred tem mestom zakril svoje obličje zaradi vse njihove hudobije. – Glej, pospešim mu okrevanje in ozdravljenje, ozdravim jih in jim odkrijem obilje
Hebr. nejasno.
miru in varnosti.
Ali obilje resničnega miru.
Obrnil bom Judovo in Izraelovo usodo in jih pozidal kakor prej. Očistil jih bom vse njihove krivde, s katero so grešili proti meni, in jim odpustil vse njihove krivde, ki so jih zagrešili proti meni in s katerimi so se mi upirali. Jeruzalem mi bo v veselje,
Db. v ime veselja.
v slavo in ponos pri vseh narodih na zemlji, ki bodo slišali o vsem, kar jim dobrega naklonim. Ostrmeli bodo
Db. Prevzel jih bo (svet) strah ...
in zadrhteli spričo vsega dobrega in vsega miru, ki mu ga naklonim.
10 Tako govori GOSPOD: Na tem kraju, o katerem pravite: »Puščava je, brez ljudi in brez živine,« v Judovih mestih in po jeruzalemskih cestah, ki so zdaj opustošene, brez ljudi, brez prebivalcev in brez živine, 11 se bo spet slišal glas vriskanja in glas veselja, glas ženina in glas neveste, glas tistih, ki prinašajo zahvalne daritve v GOSPODOVO hišo in pojejo:
Hvalite GOSPODA nad vojskami,
ker je dober GOSPOD,
ker na veke traja njegova dobrota.
Kajti obrnil bom usodo dežele in bo kakor nekdaj, govori GOSPOD.
12 Tako govori GOSPOD nad vojskami: V tem kraju, ki je opustošen, brez ljudi in brez živine, in v vseh njegovih mestih bo spet pašnik, na katerem bodo pastirji čredi dajali počitek. 13 V gorskih mestih, v mestih v Šéfeli, v mestih v Negebu, v Benjaminovi deželi, v jeruzalemski okolici in v Judovih mestih bodo spet hodile črede pod vodstvom
Db. na rokah.
tistega, ki jih prešteva, govori GOSPOD.
Ustanove prihodnosti
14 Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko izpolnim obljubo,
Db. dobro besedo.
ki sem jo dal Izraelovi in Judovi hiši. 15 Tiste dni in tisti čas storim, da požene Davidu mladika pravičnosti; delala bo prav in pravično v deželi. 16 Tiste dni bo Juda rešen in Jeruzalem bo prebival na varnem. Takole pa jo bodo imenovali: »GOSPOD, naša pravičnost.«
17 Kajti tako govori GOSPOD: Ne bo odstranjen nobeden izmed Davidovih mož, ki bodo sedeli na prestolu Izraelove hiše. 18 Tudi izmed levitskih duhovnikov
Sir., lat. duhovnikov in levitov.
ne bo nobeden odstranjen izpred mojega obličja, da ne bi daroval žgalne daritve, zažigal jedilne daritve in vse dni opravljal klavne daritve.
19 Zgodila se je GOSPODOVA beseda Jeremiju, rekoč: 20 Tako govori GOSPOD: Če morete razveljaviti mojo zavezo z dnevom in mojo zavezo z nočjo, tako da ne bo več dneva in noči ob njunem času, 21 tedaj se more razveljaviti tudi moja zaveza z mojim služabnikom Davidom, tako da ne bi več imel sina, ki bi kraljeval na njegovem prestolu, in moja zaveza z leviti in duhovniki, ki mi služijo. 22 Kakor ni mogoče prešteti nebesne vojske in ne izmeriti morskega peska, tako bom pomnožil potomstvo svojega služabnika Davida in levite, ki mi služijo.
23 Zgodila se je GOSPODOVA beseda Jeremiju, rekoč: 24 Mar nisi opazil, kaj govorijo ti ljudje: »GOSPOD je zavrgel dve rodbini, ki ju je izvolil?« Tako zaničujejo moje ljudstvo, da ni več narod v njihovih očeh. 25 Tako govori GOSPOD: Če nisem sklenil zaveze z dnevom in nočjo in nisem postavil zakonov neba in zemlje, 26 potem bom zavrgel potomce Jakoba in svojega služabnika Davida, da izmed njegovih potomcev ne bom več jemal vladarjev nad potomci Abrahama, Izaka in Jakoba. Kajti obrnil bom njihovo usodo in se jih usmilil.
Usoda kralja Sedekíja
34
Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od GOSPODA, ko so se babilonski kralj Nebukadnezar, vsa njegova vojska in vsa kraljestva na zemlji, ki so bila pod njegovo oblastjo, in vsa ljudstva vojskovali proti Jeruzalemu in proti vsem njegovim mestom. Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: Pojdi, govôri Judovemu kralju Sedekíju in mu reci: Tako govori GOSPOD: Glej, to mesto dajem v roke babilonskemu kralju, da ga požge z ognjem. Ti ne ubežiš njegovi roki, zagotovo boš ujet in mu dan v roke. Iz oči v oči boš gledal babilonskega kralja in njegova usta bodo govorila tvojim ustom; potem pojdeš v Babilon. Vendar poslušaj GOSPODOVO besedo, Sedekíja, Judov kralj! Tako govori GOSPOD o tebi: Ne boš umrl pod mečem. V miru boš umrl. In kakor so zažigali dišave
Dodano.
za tvoje očete, prejšnje kralje, ki so bili pred teboj, tako jih bodo zažgali tudi zate in te objokovali: »Ojoj, gospod!« Sam sem govoril besedo, govori GOSPOD.
Prerok Jeremija je govoril vse te besede Judovemu kralju Sedekíju v Jeruzalemu, ko se je vojska babilonskega kralja bojevala proti Jeruzalemu in proti vsem Judovim mestom, ki so še ostala, proti Lahíšu in Azéki; to sta bili namreč edini utrjeni mesti, ki sta se med Judovimi mesti še držali.
O osvoboditvi sužnjev
Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od GOSPODA, potem ko je kralj Sedekíja sklenil zavezo z vsem ljudstvom v Jeruzalemu, da jim razglasi osvoboditev: vsak naj osvobodi svojega sužnja in svojo sužnjo, Hebrejca in Hebrejko; nihče naj nima v sužnosti Juda, svojega brata. 10 Ubogali so vsi knezi in vse ljudstvo, ki so se zavezali, da vsak osvobodi svojega sužnja in svojo sužnjo in jih nima več v sužnosti. Ubogali so in jih odpustili. 11 Pozneje pa so se premislili, vzeli sužnje, moške in ženske, ki so jih osvobodili, spet nazaj in jih prisilili v sužnost. 12 Tedaj se je Jeremiju zgodila
Tako gr.; hebr. dodaja od GOSPODA.
GOSPODOVA beseda, rekoč: 13 Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: Jaz sem sklenil zavezo z vašimi očeti, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, in jim naročil: 14 »Po sedmih letih odpustite vsak svojega brata Hebrejca, ki ti je bil prodan; potem ko ti je služil šest let, ga odpusti prostega!« A vaši očetje me niso poslušali ne nastavili ušesa. 15 Vi ste se zdaj spreobrnili, storili ste, kar je prav v mojih očeh: razglasili ste osvoboditev vsak svojega bližnjega in sklenili dogovor pred menoj v hiši, na katero je priklicano moje ime.
Ali ki nosi moje ime.
16 A premislili ste se in oskrunili moje ime, ko ste vzeli nazaj vsak svojega sužnja in svojo sužnjo, ki ste jih na njihovo veselje osvobodili, in jih prisilili, da so vam spet sužnji in sužnje. 17 Zato tako govori GOSPOD: Niste me ubogali, da bi razglasili osvoboditev vsak za svojega brata in za svojega bližnjega. Glejte, zato vam jaz razglašam osvoboditev za meč, za kugo in za lakoto, govori GOSPOD; naredil vas bom za grozo vsem kraljestvom na zemlji. 18 Z možmi, ki so prelomili mojo zavezo in se niso držali določb zaveze, ki so jo sklenili pred menoj, bom storil kakor s teletom, ki so ga razsekali na dvoje in šli med njegovima polovicama. 19 Judove in jeruzalemske višje uradnike, dvornike, duhovnike in vse ljudstvo dežele, ki so šli med polovicama teleta, 20 bom dal v roke njihovih sovražnikov in v roke tistih, ki jim strežejo po življenju. Njihova trupla bodo žrle ptice neba in zveri zemlje. 21 Tudi Judovega kralja Sedekíja in njegove kneze bom dal v roke njihovih sovražnikov, v roke tistih, ki jim strežejo po življenju, in v roke vojske babilonskega kralja, ki je zdaj odšla od vas. 22 Glejte, ukazal bom, govori GOSPOD, in jih pripeljal nazaj nad to mesto, da se bodo bojevali proti njemu, ga zavzeli in požgali z ognjem. Judova mesta bom spremenil v puščavo, kjer ne bo nihče prebival.
Zvestoba Rehábovcev
35
Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od GOSPODA v dnevih Jošíjevega sina Jojakíma, Judovega kralja: Pojdi k družini Rehábovcev, govôri z njimi in jih pripelji v GOSPODOVO hišo, v eno od sob, in jim daj piti vina. Vzel sem Jaazanjája, Jirmejájevega sina in Habacinjájevega vnuka, njegove brate, vse njegove sinove in vso družino Rehábovcev. Peljal sem jih v GOSPODOVO hišo, v sobo sinov Hanána, Jigdaljájevega sina, Božjega moža, ki je poleg sobe višjih uradnikov nad sobo Šalúmovega sina Maasejája, čuvaja na pragu. Postavil sem pred družino Rehábovcev polne vrče vina in kozarce in jim rekel: »Pijte vino.« Pa so rekli: »Ne pijemo vina; kajti naš praded Jonadáb, Rehábov sin, nam je zapovedal: ›Ne pijte vina, ne vi ne vaši sinovi na veke. Ne zidajte hiše in ne sejte semena, ne zasajajte vinograda in ga ne imejte, temveč vse svoje dni prebivajte v šotorih, da boste dolgo živeli na zemlji, na kateri ste le gostje.‹ Pokorni smo glasu Jonadába, Rehábovega sina, svojega pradeda, v vsem, kar nam je zapovedal, da vse svoje dni ne pijemo vina, ne mi ne naše žene ne naši sinovi in hčere, da ne zidamo hiš, da bi v njih prebivali, in da nimamo vinogradov, njiv in setve. 10 Prebivamo v šotorih in pokorno delamo vse, kar nam je zapovedal naš praded Jonadáb. 11 Ko pa je babilonski kralj Nebukadnezar prodiral v deželo, smo rekli: ›Pridite, pojdimo pred vojsko Kaldejcev in Arámcev v Jeruzalem.‹ Tako zdaj živimo v Jeruzalemu.«
12 Tedaj se je zgodila GOSPODOVA beseda Jeremiju, rekoč: 13 Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Pojdi, povej Judovim možem in jeruzalemskim prebivalcem: Ali ne boste sprejeli opomina in poslušali moje besede? govori GOSPOD. 14 Zapoved Rehábovega sina Jonadába, ki je svojim sinovom prepovedal piti vino, se izpolnjuje. Vse do tega dne ne pijejo vina, kajti pokorni so zapovedi svojega pradeda. Jaz pa sem vam nenehno govoril, a mi niste bili pokorni. 15 Pošiljal, nenehno pošiljal sem vam vse svoje služabnike preroke in govoril: Odvrnite se vendar vsak s svoje hudobne poti, poboljšajte svoja hudobna dejanja in ne hodite za drugimi bogovi, da bi jim služili. Tako boste ostali na zemlji, ki sem jo dal vam in vašim očetom. A niste nastavili ušesa in me niste ubogali. 16 Da, sinovi Rehábovega sina Jonadába so se držali zapovedi svojega pradeda, ki jim jo je dal; to ljudstvo pa me ne uboga. 17 Zato tako govori GOSPOD, Bog nad vojskami, Izraelov Bog: Glejte, nad Juda in nad vse jeruzalemske prebivalce spravim vso nesrečo, s katero sem jim zagrozil, ker sem jim govoril, pa me niso poslušali; ker sem jih klical, pa niso odgovorili.
Jeremijevo priznanje Rehábovcem
18 Hiši
Tj. družini.
Rehábovcev pa je Jeremija rekel: »Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Ker ste bili pokorni zapovedi Jonadába, svojega pradeda, in ste se držali vseh njegovih zapovedi in delali vse, kakor vam je zapovedal, 19 zato tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Rehábovemu sinu Jonadábu naj vse dni ne zmanjka potomca, ki bi ne stal pred menoj.«
Usoda Jeremijeve preroške službe
Zapis prerokovanj prebran v templju
36
V četrtem letu Jošíjevega sina Jojakíma, Judovega kralja, se je zgodila Jeremiju ta beseda od GOSPODA, rekoč: Vzemi si zvitek knjige in zapiši vanj vse besede, ki sem ti jih govoril o
Ali proti ...
Izraelu in o
Ali proti ...
Judu in o
Ali proti ...
vseh narodih od dneva, ko sem te ogovoril, od Jošíjevih dni do tega dne. Morda bo Judova hiša prisluhnila vsej nesreči, ki jim jo nameravam storiti, in se bodo vrnili vsak s svoje hudobne poti, da jim bom mogel odpustiti krivdo in greh.
Tedaj je Jeremija poklical Nerijájevega sina Baruha. Baruh je po Jeremijevem nareku zapisal v zvitek knjige vse GOSPODOVE besede, ki mu jih je govoril. Nato je Jeremija Baruhu ukazal: »Mene ovirajo, ne morem iti v GOSPODOVO hišo. Zato pojdi ti in na postni dan beri iz zvitka, ki si ga napisal po mojem nareku, GOSPODOVE besede, na ušesa ljudstva v GOSPODOVI hiši. Beri, da bodo slišali tudi vsi Judovci, ki so prišli iz svojih mest. Njihova prošnja morda pride pred GOSPODA in se vrnejo vsak s svoje hudobne poti. Velika je namreč jeza in togota, s katero je GOSPOD govoril proti temu ljudstvu.« Nerijájev sin Baruh je storil vse, kar mu je prerok Jeremija ukazal, in bral iz knjige GOSPODOVE besede v GOSPODOVI hiši.
V petem letu Jošíjevega sina Jojakíma, Judovega kralja, v devetem mesecu, so razglasili post pred GOSPODOM za vse ljudstvo v Jeruzalemu in za vse ljudstvo, ki je prišlo iz Judovih mest v Jeruzalem. 10 Baruh je bral iz knjige Jeremijeve besede v GOSPODOVI hiši v dvorani Šafánovega sina Gemarjája, pisarja, v gornjem dvoru pri vhodu Novih vrat GOSPODOVE hiše, na ušesa vsega ljudstva.
Baruh prebere zvitek na dvoru
11 Miha, Gemarjájev sin in Šafánov vnuk, je slišal vse GOSPODOVE besede iz knjige. 12 Šel je v kraljevo hišo v pisarjevo sobo. Tam so bili ravno vsi višji uradniki na seji: pisar Elišamá, Šemajájev sin Delajá, Ahbórjev sin Elnatán, Šafánov sin Gemarjá, Hananjájev sin Cidkijá in vsi drugi višji uradniki. 13 Miha jim je povedal vse besede, ki jih je slišal, ko je Baruh bral iz knjige na ušesa ljudstva. 14 Tedaj so vsi višji uradniki poslali k Baruhu Jehudíja, Netanjájevega sina, Šelemjájevega vnuka, Kušíjevega pravnuka, s pozivom: »Zvitek, iz katerega si bral na ušesa ljudstva, vzemi s seboj in pridi!« Nerijájev sin Baruh je vzel zvitek s seboj in prišel k njim. 15 Rekli so mu: »Sédi in nam ga beri na ušesa.« In Baruh jim je bral na ušesa. 16 Ko so slišali vse besede, so se prestrašeni spogledali in rekli Baruhu: »Vse te besede moramo sporočiti kralju.« 17 Baruha pa so vprašali in rekli: »Povej nam vendar, kako si mogel zapisati vse te besede iz njegovih ust?« 18 Baruh jim je rekel: »Narekoval mi je vse te besede in jaz sem jih s črnilom napisal v knjigo.« 19 Nato so višji uradniki rekli Baruhu: »Pojdi, skrij se, ti in Jeremija; nihče naj ne ve, kje sta.«
Jojakím zažge zvitek
20 Potem so šli h kralju na dvor. Zvitek so shranili v sobi pisarja Elišamája in sporočili kralju na ušesa vso zadevo. 21 Kralj je poslal Jehudíja, naj gre po zvitek. Ta ga je vzel iz sobe pisarja Elišamája; potem ga je Jehudí bral na ušesa kralja in na ušesa vseh višjih uradnikov, ki so stali ob kralju. 22 Kralj je takrat stanoval v jesenski palači – bilo je v devetem mesecu – in ogenj je gorel pred njim. 23 Brž ko je Jehudí prebral tri do štiri stolpce, jih je kralj s pisarskim nožem odrezal in jih vrgel v ogenj na žerjavici; vse dotlej, dokler ni ves zvitek zgorel v ognju na žerjavici. 24 Ne kralj ne njegovi služabniki se niso zbali in pretrgali oblačil, ko so slišali vse te besede. 25 Elnatán, Delajá in Gemarjá so sicer rotili kralja, naj ne sežiga zvitka, pa jih ni maral poslušati. 26 Kralj je ukazal kraljevemu sinu Jerahmeélu, Azriélovemu sinu Serajáju in Abdeélovemu sinu Šelemjáju, naj primejo pisarja Baruha in preroka Jeremija. A GOSPOD ju je skril.
Nov zvitek
27 Potem ko je kralj sežgal zvitek z besedilom, ki ga je zapisal Baruh po Jeremijevem nareku, se je zgodila GOSPODOVA beseda Jeremiju, rekoč: 28 Vzemi drug zvitek in zapiši vanj vse poprejšnje besede, ki so bile v prvem zvitku, katerega je Judov kralj Jojakím sežgal. 29 O Judovem kralju Jojakímu pa reci: Tako govori GOSPOD: Ti si sežgal ta zvitek, češ: Zakaj si zapisal v njem: Gotovo pride babilonski kralj in uniči to deželo ter iztrebi ljudi in živino? 30 Zato tako govori GOSPOD o Judovem kralju Jojakímu: Ne bo imel nikogar, ki bi sedèl na Davidovem prestolu; in njegovo truplo bo prepuščeno dnevni vročini in nočnemu mrazu. 31 Kaznoval bom na njem, na njegovem potomstvu in na njegovih služabnikih njihovo krivdo in spravil nadnje, nad jeruzalemske prebivalce in nad Judovce vso nesrečo, s katero sem jim zagrozil, a niso hoteli poslušati.
32 Jeremija je torej vzel drug zvitek in ga dal pisarju Baruhu, Nerijájevemu sinu; ta je vanj zapisal po Jeremijevem nareku vse besede knjige, ki jo je Judov kralj Jojakím sežgal. Tem je bilo dodanih še veliko podobnih besed.
Med obleganjem Jeruzalema
37
Jošíjev sin Sedekíja je postal kralj namesto Jojakímovega sina Jojahína. Za kralja v Judovi deželi ga je postavil babilonski kralj Nebukadnezar. Vendar ne on ne njegovi služabniki ne ljudstvo dežele niso poslušali besed, ki jih je GOSPOD govoril po preroku Jeremiju.
Kralj Sedekíja je poslal Šelemjájevega sina Juhála in duhovnika Cefanjája, Maasejájevega sina, k preroku Jeremiju s pozivom: »Moli za nas h GOSPODU, našemu Bogu!« Jeremija je takrat še vstopal in izstopal sredi ljudstva, niso ga še vrgli v ječo. Tedaj je faraonova vojska krenila iz Egipta. Ko so Kaldejci, ki so oblegali Jeruzalem, slišali novico o tem, so se umaknili izpred Jeruzalema.
Tačàs se je zgodila GOSPODOVA beseda Jeremiju, rekoč: Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: Judovemu kralju, ki vas je poslal k meni, da bi me vprašal, povejte tako: Glej, faraonova vojska, ki vam je šla na pomoč, se bo vrnila v svojo deželo Egipt. Kaldejci pa bodo spet prišli, se bojevali proti temu mestu, ga zavzeli in požgali z ognjem. Tako govori GOSPOD: Ne varajte se z mislijo: »Kaldejci bodo gotovo šli od nas,« ker ne bodo šli. 10 Tudi ko bi vso vojsko, ki se bojuje proti vam, pobili, da bi ostalo od njih le nekaj ranjencev v svojih šotorih, bi se ti vzdignili in požgali to mesto.
Jeremija v zaporu
11 Ko je kaldejska vojska zaradi faraonove vojske odrinila izpred Jeruzalema, 12 se je Jeremija odpravil iz Jeruzalema na pot v Benjaminovo deželo, da bi tam pri svojcih dobil svoj dedni delež. 13 Ko je prišel do Benjaminovih vrat, je stal tam stražnik po imenu Jirijá, Šelemjájev sin in Hananjájev vnuk. Prijel je preroka Jeremija, rekoč: »H Kaldejcem hočeš prebežati.« 14 Jeremija je rekel: »Ni res, nočem prebežati h Kaldejcem.« Jirijá pa ga ni maral poslušati. Prijel je Jeremija in ga odpeljal k višjim uradnikom. 15 Višji uradniki so se razjezili nad Jeremijem, ga dali pretepsti in ga zaprli v hiši pisarja Jonatana, ki so jo naredili za zapor. 16 Tako je Jeremija prišel v obokano ječo. Tam je ostal dolgo časa.
Pogovor s kraljem
17 Potem je kralj Sedekíja poslal ponj. V svoji hiši ga je na skrivnem vprašal in rekel: »Ali je kakšna beseda od GOSPODA?« Jeremija je rekel: »Je« in dostavil: »V roke babilonskega kralja boš izročen.« 18 Jeremija je še rekel kralju Sedekíju: »Kaj sem se pregrešil proti tebi, proti tvojim služabnikom in proti temu ljudstvu, da ste me vrgli v ječo? 19 Kje so vaši preroki, ki so vam prerokovali in rekli: ›Babilonski kralj ne bo prišel nad vas in nad to deželo?‹ 20 In zdaj poslušaj, prosim, moj gospod kralj! Naj moja prošnja pride pred tebe: Ne pošiljaj me nazaj v hišo pisarja Jonatana, da tam ne umrem.« 21 Kralj Sedekíja je ukazal, naj Jeremija zaprejo v stražnem dvoru in dajali so mu hleb kruha iz Pekovske ulice na dan, dokler ni zmanjkalo kruha v mestu. Tako je Jeremija ostal v stražnem dvoru.
Jeremija v kapnici
38
Matánov sin Šefatjá, Pašhúrjev sin Gedaljá, Šelemjájev sin Juhál in Malkijájev sin Pašhúr so slišali besede, ki jih je Jeremija govoril vsemu ljudstvu: Tako govori GOSPOD: Kdor ostane v tem mestu, umre pod mečem, za lakoto in kugo; kdor pa pojde ven h Kaldejcem, bo živel; njegovo življenje bo njegov vojni plen in bo živel. Tako govori GOSPOD: To mesto bo gotovo dano v roke vojski babilonskega kralja: zavzel ga bo. Tedaj so višji uradniki rekli kralju: »Tega človeka je treba usmrtiti, ker slabi roke vojakov, ki so še ostali v tem mestu, in vseh ljudi, ko jim govori take besede. Saj ta človek ne išče blaginje temu ljudstvu, ampak nesrečo.« Kralj Sedekíja je rekel: »Glejte, v vaših rokah je. Kralj vam ne more ničesar odreči.« Vzeli so torej Jeremija in ga vrgli v kapnico kraljevega sina Malkijája, ki je bila v stražnem dvoru. Spustili so ga vanjo po vrveh. V kapnici pa ni bilo vode, temveč blato; tako se je Jeremija pogreznil v blato.
Ebed Meleh reši Jeremija
Etiopec
Ali Nubijec; db. Kušíjec; podobno v v. 38,10.12.
Ebed Meleh, evnuh v kraljevi hiši, je slišal, da so Jeremija deli v kapnico. Ker se je kralj tedaj mudil pri Benjaminovih bratih, je šel Ebed Meleh iz kraljeve hiše in rekel kralju: »Moj gospod kralj, grdo so ravnali ti možje v vsem, kar so storili s prerokom Jeremijem, ko so ga vrgli v kapnico, da bo tam umrl za lakoto, saj v mestu ni več kruha.« 10 Tedaj je kralj ukazal Etiopcu Ebed Melehu, rekoč: »Vzemi od tod s seboj trideset mož
Nekateri rkp., gr., lat. tri može.
in potegni preroka Jeremija iz kapnice, preden umre.« 11 Ebed Meleh je vzel s seboj može, šel v kraljevo hišo, v prostor pod zakladnico, od koder je vzel ponošena oblačila in stare cunje
Hebr. nejasno.
ter jih po vrveh spustil k Jeremiju v kapnico. 12 Potem je Etiopec Ebed Meleh rekel Jeremiju: »Deni ponošena oblačila in cunje pod pazduho in pod vrvi!« In Jeremija je storil tako. 13 Nato so vlekli Jeremija po vrveh in ga spravili iz kapnice. Jeremija pa je ostal v stražnem dvoru.
Zadnji pogovor s kraljem
14 Kralj Sedekíja je poslal po preroka Jeremija in ga sprejel
ga sprejel: dodano.
pri tretjem vhodu, ki vodi v GOSPODOVO hišo. Rekel je Jeremiju: »Rad bi te nekaj vprašal. Ničesar mi ne prikrivaj!« 15 Jeremija je rekel Sedekíju: »Ali me res ne boš usmrtil, če ti povem? A če ti svetujem, me ne boš poslušal.« 16 Kralj Sedekíja pa mu je na skrivnem prisegel in rekel: »Kakor živi GOSPOD, ki nam je dal to življenje, te ne bom usmrtil in te ne bom dal v roke tistim možem, ki ti strežejo po življenju.«
17 Tedaj je Jeremija rekel Sedekíju: »Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Če se boš vdal višjim uradnikom babilonskega kralja, boš ostal pri življenju in to mesto ne bo požgano z ognjem. In živel boš ti in tvoja hiša.
Tj. družina.
18 Če pa se ne vdaš višjim uradnikom babilonskega kralja, bo to mesto dano v roke Kaldejcem in ga bodo požgali z ognjem. Ti pa ne ubežiš njihovim rokam.« 19 Kralj Sedekíja je rekel Jeremiju: »Bojim se Judovcev, ki so prebežali h Kaldejcem, da bi me dali njim v roke in bi se poigravali z menoj.« 20 Jeremija je rekel: »Ne bodo te izročili. Le poslušaj GOSPODOV glas v tem, kar ti govorim, in ti bo dobro in boš ostal živ. 21 Če pa se ne boš maral vdati, velja tole, kar mi je dal videti GOSPOD: 22 Glej, vse žene, ki so še ostale v palači Judovega kralja, bodo odpeljane k višjim uradnikom babilonskega kralja in bodo govorile:
Tvoji zaupniki so te prevarali
in bili spretnejši od tebe;
ko so se tvoje noge pogreznile v blato,
so se umaknili.
23 Vse tvoje žene in otroke odpeljejo h Kaldejcem. Tudi ti ne ubežiš njihovi roki; roka babilonskega kralja te bo zgrabila in to mesto bo požgano z ognjem.«
24 Tedaj je Sedekíja rekel Jeremiju: »Nihče ne sme izvedeti za ta pogovor, sicer boš moral umreti. 25 Če višji uradniki slišijo, da sem govoril s tabo, in bodo prišli k tebi in ti rekli: ›Sporoči nam vendar, kaj si rekel kralju – nič nam ne prikrivaj, da te ne usmrtimo – in kaj je kralj rekel tebi,‹ 26 tedaj jim reci: ›Milo sem prosil kralja, naj me ne pošilja nazaj v Jonatanovo hišo, da tam ne umrem.‹« 27 Res so prišli vsi višji uradniki k Jeremiju in ga vprašali. Sporočil jim je natanko po vseh tistih besedah, ki mu jih je ukazal kralj. Tedaj so ga pustili pri miru, ker nihče ni poslušal pogovora. 28 In Jeremija je ostal v stražnem dvoru do dne, ko je bil Jeruzalem zavzet.
Padec Jeruzalema in osvoboditev Jeremija
(52,4–16; 2 Kr 25,1–12)
39
V devetem letu Judovega kralja Sedekíja, v desetem mesecu, je prišel babilonski kralj Nebukadnezar z vso svojo vojsko pred Jeruzalem in ga oblegal. V enajstem letu Sedekíja, v četrtem mesecu, devetega v mesecu, so prebili mestno obzidje.
Db. so prebili mesto.
Tedaj so prišli vsi višji uradniki babilonskega kralja in se ustavili pri osrednjih vratih: Nergál Sarécer, Samgár Nebú, Sar Sehím, načelnik dvornikov, Nergál Sarécer, veliki mag, in vsi drugi višji uradniki babilonskega kralja. Ko so jih Judov kralj Sedekíja in vsi vojaki zagledali, so zbežali. Odšli so ponoči iz mesta po poti ob kraljevem vrtu skozi vrata med zidovoma in se napotili proti Arábi. Toda kaldejska vojska jih je zasledovala in dohitela Sedekíja v jerihonskih stepah. Prijeli so ga in pripeljali k babilonskemu kralju Nebukadnezarju v Riblo, v deželi Hamát, da mu je izrekel sodbo. Babilonski kralj je zaklal Sedekíjeve sinove v Ribli pred njegovimi očmi; tudi vse Judove veljake je babilonski kralj zaklal. Sedekíju je iztaknil oči, ga vklenil v dve bronasti verigi in ga odpeljal v Babilon.
Kaldejci so požgali kraljevo hišo in hiše ljudstva in podrli jeruzalemsko obzidje. Ostanek ljudstva, kar jih je še preostalo v mestu, prebežnike, ki so prestopili k njemu, in ostanek ljudstva je poveljnik telesne straže Nebuzaradán odpeljal v izgnanstvo v Babilon. 10 Nekaj najrevnejšega ljudstva, ki ni imelo ničesar, je poveljnik telesne straže Nebuzaradán pustil v Judovi deželi in jim dal tisti dan vinograde in njive.
Hebr. nejasno.
11 Babilonski kralj Nebukadnezar je ukazal poveljniku telesne straže Nebuzaradánu glede Jeremija in rekel: 12 »Pojdi ponj, glej nanj in mu ne stôri nič hudega! Ravnaj z njim, kakor bo govoril s tabo!« 13 Poveljnik telesne straže Nebuzaradán, Nebušazbán, načelnik dvornikov, Nergál Sarécer, veliki mag, in vsi velikaši babilonskega kralja 14 so poslali po Jeremija v stražni dvor in ga izročili Gedaljáju, Ahikámovemu sinu in Šafánovemu vnuku, da ga spusti domov. Tako je ostal med ljudstvom.
Prerokova obljuba Ebed Melehu
15 Ko je bil Jeremija zaprt v stražnem dvoru, se mu je zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: 16 Pojdi in reci Etiopcu
Ali Nubijcu; db. Kušíjcu.
Ebed Melehu: Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Glej, izpolnil bom svoje besede nad tem mestom v nesrečo, ne v srečo; izpolnile se bodo tisti dan pred tvojimi očmi. 17 Tebe pa bom rešil tisti dan, govori GOSPOD, da ne boš izročen možem, ki se jih bojiš. 18 Gotovo te bom rešil, ne boš padel pod mečem. Tvoje življenje bo tvoj vojni plen, ker si zaupal vame, govori GOSPOD.
Še o Jeremijevi usodi
40
Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od GOSPODA, potem ko ga je poveljnik telesne straže Nebuzaradán odpustil iz Rame. Preden ga je osvobodil,
Db. vzel.
je bil Jeremija vklenjen v verige sredi vseh izgnancev iz Jeruzalema in Juda, ki so jih vodili v izgnanstvo v Babilon. Poveljnik telesne straže je vzel Jeremija in mu rekel: »GOSPOD, tvoj Bog, je napovedal to nesrečo temu kraju. Zdaj jo je GOSPOD pripeljal in uresničil, kakor je rekel. Kajti pregrešili ste se proti GOSPODU in niste poslušali njegovega glasu, zato vas je to doletelo. Zdaj pa glej, danes te oproščam verig na roki. Če ti je prav, da greš z mano v Babilon, pojdi. Pazil bom nate. Če ti ni prav, da greš z mano v Babilon, pa ne hodi. Glej, vsa dežela ti je odprta. Kamor se ti zdi dobro in prav, da greš, tja pojdi. Ker GOSPOD
Dodano.
ne bo več odstopil od svojega,
Hebr. nejasno.
pojdi h Gedaljáju, Ahikámovemu sinu in Šafánovemu vnuku, ki ga je babilonski kralj postavil čez Judova mesta, in ostani pri njem med ljudstvom; ali pa kamor koli se ti zdi prav, da greš, tja pojdi!« Poveljnik telesne straže mu je dal živeža in darilo ter ga odpustil. Tako je prišel Jeremija h Gedaljáju, Ahikámovemu sinu, v Micpo in ostal pri njem med ljudstvom, ki je še ostalo v deželi.
Upravitelj Gedaljá
(2 Kr 25,22–24)
Tedaj so slišali vsi vojaški poveljniki, ki so bili s svojimi možmi na deželi, da je babilonski kralj postavil za upravitelja v deželi Gedaljája, Ahikámovega sina, in da mu je izročil može, žene, otroke in najrevnejše v deželi, ki jih niso odpeljali v izgnanstvo v Babilon. Tako so prišli h Gedaljáju v Micpo Netanjájev sin Jišmaél, Karéahova sinova Johanán in Jonatan, Tanhúmetov sin Serajá, sinovi Efája Netófčana in Jaazanjá, sin Maahčána, s svojimi možmi vred. Gedaljá, Ahikámov sin in Šafánov vnuk, je prisegel njim in njihovim možem in rekel: »Nikar se ne bojte služiti Kaldejcem! Ostanite v deželi, bodite podložni babilonskemu kralju, pa vam bo dobro. 10 Jaz sam bom ostal tu v Micpi kot namestnik pri Kaldejcih, ki pridejo k nam. Vi pa pridelujte vino, sadje in olje ter jih spravljajte v svoje posode in ostanite v mestih, ki jih naseljujete.« 11 Tudi vsi Judovci, ki so bili v Moábu, pri Amóncih, v Edómu in v kateri koli deželi, so slišali, da je babilonski kralj pustil ostanek Judovcev in da je za upravitelja nad njimi postavil Gedaljája, Ahikámovega sina in Šafánovega vnuka. 12 Tedaj so se vrnili vsi Judovci iz vseh krajev, kamor so bili razkropljeni, in prišli v Judovo deželo h Gedaljáju v Micpo. Pridelali so zelo veliko vina in sadja.
Gedaljája umorijo
13 Karéahov sin Johanán in vsi vojaški poveljniki, ki so bili na deželi, so prišli h Gedaljáju v Micpo. 14 Rekli so mu: »Ali sploh veš, da je Baalís, kralj Amóncev, poslal Netanjájevega sina Jišmaéla, da ti vzame življenje?« Toda Gedaljá, Ahikámov sin, jim ni verjel. 15 Karéahov sin Johanán je Gedaljáju v Micpi na skrivnem rekel: »Šel bom in ubil Netanjájevega sina Jišmaéla. Nihče ne bo tega izvedel. Zakaj naj bi te ubil in bi se vsi Judovci, ki so se zbrali pri tebi, spet razkropili in bi propadel Judov ostanek?« 16 Gedaljá, Ahikámov sin, pa je rekel Karéahovemu sinu Johanánu: »Nikar ne delaj tega, kajti ni res, kar praviš o Jišmaélu.«
41
V sedmem mesecu je prišel Jišmaél, Netanjájev sin in Elišamájev vnuk, iz kraljevega rodu, in kraljevi velikaši z desetimi možmi h Gedaljáju, Ahikámovemu sinu, v Micpo. Ko so tam v Micpi skupaj obedovali, je vstal Netanjájev sin Jišmaél in desetero mož, ki so bili z njim. Z mečem so ubili Gedaljája, Ahikámovega sina in Šafánovega vnuka. Tako je usmrtil njega, ki ga je babilonski kralj postavil za upravitelja dežele. Jišmaél je ubil tudi vse Judovce, ki so bili pri njem, pri Gedaljáju v Micpi, in kaldejske vojake, ki so se znašli tam.
Drugi dan po usmrtitvi Gedaljája, ko še nihče ni vedel za to, so prišli možje iz Sihema, iz Šila in iz Samarije, osemdeset mož, z obrito brado, s pretrganimi oblačili in z vrezi po telesu, z jedilnim darom in s kadilom v rokah, da ju ponesejo v GOSPODOVO hišo. Netanjájev sin Jišmaél jim je šel iz Micpe naproti in gredé jokal. Ko jih je srečal, jim je rekel: »Pridite h Gedaljáju, Ahikámovemu sinu!« Ko pa so prišli v sredo mesta, so jih Netanjájev sin Jišmaél in možje, ki so bili z njim, pokončali in pometali
in pometali tako sir.; manjka v hebr.
v kapnico. Med njimi je bilo deset mož, ki so Jišmaélu rekli: »Nikar nas ne usmrti, na polju imamo skrite zaloge pšenice, ječmena, olja in medu.« Tedaj je odnehal in jih ni pobil kakor njihove brate.
Jama, v katero je Jišmaél pometal vsa trupla mož, ki jih je pobil, je bila velika kapnica,
Tako gr.; hebr. ki jih je pobil po Gedaljájevi roki ...
ki jo je kralj Asá naredil v obrambo proti Izraelovemu kralju Bašáju. Njo je Jišmaél, Netanjájev sin, napolnil s pobitimi. 10 Nato je odvedel v ujetništvo ves ostanek ljudstva v Micpi, kraljeve hčere in vse ljudstvo, kar ga je še bilo v Micpi, katerim je poveljnik telesne straže Nebuzaradán za upravitelja postavil Ahikámovega sina Gedaljája. Netanjájev sin Jišmaél jih je odvedel v ujetništvo; šel je, da bi prešel k Amóncem.
11 Ko so Karéahov sin Johanán in vsi vojaški poveljniki, ki so bili pri njem, slišali o vsej hudobiji, ki jo je storil Netanjájev sin Jišmaél, 12 so vzeli s sabo vse može in se šli bojevat proti Netanjájevemu sinu Jišmaélu. Našli so ga ob velikem ribniku v Gibeónu. 13 Ko so vsi, ki so bili pri Jišmaélu, zagledali Karéahovega sina Johanána in vse vojaške poveljnike, ki so bili pri njem, so se razveselili. 14 Vsi, ki jih je Jišmaél odpeljal iz Micpe, so se obrnili in krenili h Karéahovemu sinu Johanánu. 15 Netanjájev sin Jišmaél pa je z osmimi možmi pobegnil pred Johanánom in šel k Amóncem. 16 Tedaj so Karéahov sin Johanán in vsi vojaški poveljniki, ki so bili pri njem, vzeli ves ostanek ljudstva, ki ga je Netanjájev sin Jišmaél po uboju Gedaljája, Ahikámovega sina, odpeljal
Db. vrnil; hebr. nejasno.
iz Micpe: može, vojake, ženske, otroke in dvornike. Johanán jih je odpeljal nazaj iz Gibeóna. 17 Šli so in se ustavili v gostišču
Hebr. nejasno.
Kimhámu blizu Betlehema, ker so nameravali oditi v Egipt, 18 proč od Kaldejcev. Bali so se jih namreč, ker je Netanjájev sin Jišmaél umoril Gedaljája, Ahikámovega sina, ki ga je babilonski kralj postavil za upravitelja v deželi.
Beg v Egipt
42
Tedaj so pristopili vsi vojaški poveljniki, Karéahov sin Johanán, Hošájev sin Azarjá in vse ljudstvo od majhnega do velikega in rekli preroku Jeremiju: »Naj pride naša prošnja predte in moli za nas h GOSPODU, svojemu Bogu, za ves ta ostanek! Saj nas je ostalo le malo od mnogih, kakor nas sam vidiš. GOSPOD, tvoj Bog, naj nam sporoči pot, po kateri naj hodimo, in kaj naj storimo.« Prerok Jeremija jim je rekel: »Slišal sem. Glejte, molil bom po vaših besedah h GOSPODU, vašemu Bogu, in vse, kar vam bo GOSPOD odgovoril, vam bom sporočil; ničesar vam ne bom prikril.« Oni pa so rekli Jeremiju: »GOSPOD naj bo resnična in zvesta priča proti nam, če ne bomo ravnali po vsaki besedi, s katero te GOSPOD, tvoj Bog, pošilja k nam. Bodisi dobro ali húdo, poslušni bomo glasu GOSPODA, svojega Boga, ki te pošiljamo k njemu, da nam bo dobro. Res, poslušni bomo glasu GOSPODA, svojega Boga.«
Po desetih dneh se je zgodila GOSPODOVA beseda Jeremiju. In poklical je Karéahovega sina Johanána, vse vojaške poveljnike, ki so bili pri njem, in vse ljudstvo od majhnega do velikega in jim rekel: »Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog, ki ste me poslali k njemu, da mu prinesem vašo prošnjo: 10 Če le ostanete v tej deželi, vas bom zidal in ne podiral, vas sadil in ne ruval; kajti žal mi je zaradi nesreče, ki sem vam jo prizadel. 11 Nikar se ne bojte babilonskega kralja, pred katerim vas je strah, nikar se ga ne bojte, govori GOSPOD, kajti jaz sem z vami, da vas rešim in osvobodim iz njegove roke; 12 naklonil vam bom usmiljenje. Usmilil se vas bo in vas spet utrdil na vaši zemlji. 13 Če pa boste rekli: ›Nočemo ostati v tej deželi,‹ in boste neposlušni glasu GOSPODA, svojega Boga, 14 če boste rekli: ›Ne, v Egipt gremo, kjer ne bomo več videli vojske ne slišali glasu roga ne stradali kruha; tam se bomo naselili,‹ 15 tedaj pa poslušajte GOSPODOVO besedo, Judov ostanek! Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Če se res obrnete v Egipt in greste tja, da se boste v njem naselili, 16 vas bo meč, ki se ga bojite, zadel tam v egiptovski deželi, in lakota, zaradi katere ste v skrbeh, vas bo zalotila tam v Egiptu in boste tam pomrli. 17 Vsi možje, ki se obrnejo in odidejo v Egipt, da se tam naselijo, bodo pomrli pod mečem, za lakoto in kugo. Nobeden izmed njih ne ubeži in ne uteče nesreči, ki jo spravim nadnje.
18 Zares, tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Kakor se je razlila moja jeza in togota nad jeruzalemske prebivalce, tako se bo razlila moja togota nad vas, če greste v Egipt. In boste v prekletstvo in grozo, v kletev in sramoto in tega kraja ne boste več videli. 19 GOSPOD vam je, Judov ostanek, govoril: ›Ne hodite v Egipt!‹ Dobro vedite, da vas danes svarim. 20 Saj sami sebe zavajate: poslali ste me h GOSPODU, svojemu Bogu, češ: Môli za nas h GOSPODU, našemu Bogu, in vse, kar GOSPOD, naš Bog, reče, nam tako sporoči, in bomo storili. 21 Danes sem vam sporočil, a ne poslušate glasu GOSPODA, svojega Boga, v vsem, s čimer me je poslal k vam. 22 Zdaj torej dobro vedite: zares, pod mečem, za lakoto in kugo boste pomrli na kraju, kamor želite iti, da bi se tam naselili.«
43
Ko je Jeremija nehal govoriti vsemu ljudstvu vse besede GOSPODA, njihovega Boga, vse te besede, s katerimi ga je GOSPOD, njihov Bog, poslal k njim, so Hošajájev sin Azarjá in Karéahov sin Johanán in vsi ošabni možje rekli Jeremiju: »Laž govoriš. GOSPOD, naš Bog, te ni poslal z naročilom: ›Ne hodite v Egipt, da se tam naselite,‹ temveč Nerijájev sin Baruh te ščuva proti nam, da nas dá Kaldejcem v roke, da nas usmrtijo ali odvedejo v izgnanstvo v Babilon.« Tako Karéahov sin Johanán, vsi vojaški poveljniki in vse ljudstvo niso poslušali GOSPODOVEGA glasu, naj ostanejo v Judovi deželi. Karéahov sin Johanán in vsi vojaški poveljniki so vzeli ves ostanek Judov, ki so se od vseh narodov, kamor so se razkropili, vrnili, da bi se spet naselili v Judovi deželi: može, žene in otroke, kraljeve hčere in vse druge, ki jih je poveljnik telesne straže Nebuzaradán pustil pri Gedaljáju, Ahikámovemu sinu in Šafánovemu vnuku, ter preroka Jeremija in Nerijájevega sina Baruha. Prišli so v egiptovsko deželo, ker niso bili poslušni GOSPODOVEMU glasu; prišli so do Tahpanhésa.
Nebukadnezar pride v Egipt
V Tahpanhésu se je zgodila GOSPODOVA beseda Jeremiju, rekoč: Vzemi v roko velike kamne in jih z malto vkoplji v opekasti tlak
Hebr. nejasno.
pri vhodu v faraonovo hišo v Tahpanhésu pred očmi Judovih mož. 10 Potem jim reci: Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Glejte, pošljem po svojega služabnika Nebukadnezarja, babilonskega kralja, da postavim
Gr., sir. postavi.
njegov prestol na te kamne, ki sem jih vkopal, in razpne svoj baldahin
Hebr. nejasno.
nad njimi. 11 Prišel bo in udaril egiptovsko deželo:
kdor je za smrt, bo za smrt;
kdor je za ujetništvo, bo za ujetništvo;
kdor je za meč, pride pod meč.
12 Zanetil bo
Tako prevodi; hebr. Zanetil bom.
ogenj v hišah egiptovskih bogov, jih požgal, nje pa odpeljal. Obral bo egiptovsko deželo, kakor pastir obere uši na svoji obleki. Potem bo odšel od tam v miru. 13 In razbil bo obeliske v Bet Šemešu v egiptovski deželi in požgal v ognju hiše egiptovskih bogov.
Malikovanje Judovcev v Egiptu
44
Beseda, ki se je zgodila Jeremiju za vse Judovce, ki so prebivali v egiptovski deželi, naseljeni v Migdólu, Tahpanhésu, Memfisu in v deželi Patrósu. Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Sami ste videli vso nesrečo, ki sem jo spravil nad Jeruzalem in nad vsa Judova mesta. Glejte, danes so razvaline in nihče ne prebiva v njih zaradi hudobije, ki so jo počenjali, da bi me jezili, ko so hodili zažigat kadilo in služit drugim bogovom, ki jih niso poznali ne oni ne vi ne njihovi očetje. Jaz pa sem pošiljal, nenehno pošiljal k vam svoje služabnike preroke z opominom: »Ne delajte vendar te gnusobe, ki jo sovražim!« Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, da bi se odvrnili od svoje hudobije in bi ne zažigali kadila drugim bogovom. Tako se je razlila moja togota in jeza ter se vnela v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah, da so postali razvaline in pustinja, kakor je ta dan. Zdaj pa tako govori GOSPOD, Bog nad vojskami, Izraelov Bog: Zakaj sami sebe spravljate v tako veliko nesrečo? Iz Juda si iztrebljate moža in ženo, otroka in dojenca, in si ne puščate niti ostanka. Jezite me z deli svojih rok, ko zažigate kadilo drugim bogovom v egiptovski deželi, kamor ste se prišli naselit. Tako iztrebljate sami sebe in postajate kletev in sramota pri vseh narodih na zemlji. Mar ste pozabili hudobije svojih očetov, hudobije Judovih kraljev in hudobije njihovih žena
Db. njegovih žena; gr. njihovih knezov.
ter svoje hudobije in hudobije svojih žena, ki so jih počenjale v Judovi deželi in po jeruzalemskih ulicah? 10 Pa se do tega dne niso skesali, niso se bali ne držali moje postave in mojih zakonov, ki sem jih predložil vam in vašim očetom.
11 Zato tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Glejte, svoj obraz obrnem proti vam v nesrečo, da iztrebim vsega Juda. 12 Vzel bom Judov ostanek, ki je obrnil svoje obličje, da bi šel v egiptovsko deželo, da se tam naseli: vsi bodo pokončani v egiptovski deželi, popadali bodo pod mečem in z lakoto bodo pokončani od najmanjšega do največjega. Pod mečem in za lakoto bodo pomrli in bodo v prekletstvo ter v grozo, v kletev in sramoto. 13 Naseljence v egiptovski deželi bom kaznoval, kakor sem kaznoval Jeruzalem z mečem, z lakoto in s kugo. 14 Nihče od ostanka Judov, ki so prišli v egiptovsko deželo, da se tam naselijo, ne bo ubežal in ne utekel, da bi se vrnil v Judovo deželo, kamor se želijo vrniti, da bi spet tam prebivali. Ne bodo se vrnili, razen nekaj ubežnikov.
15 Vsi možje, ki so vedeli, da so njihove žene zažigale kadilo drugim bogovom, in vse ženske, ki so bile navzoče – velik zbor – in vse ljudstvo, ki se je naselilo v egiptovski deželi, v Patrósu, so odgovorili Jeremiju in rekli: 16 »V tem, kar si nam govoril v GOSPODOVEM imenu, te ne bomo ubogali. 17 Pač pa bomo natančno izpolnjevali vse, kar smo obljubili: kraljici neba bomo zažigali kadilo in ji opravljali pitne daritve, kakor smo delali mi in naši očetje, naši kralji in naši višji uradniki v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah. Takrat smo imeli kruha do sitega. Bilo nam je dobro in nobene nesreče nismo videli. 18 Odkar pa smo kraljici neba nehali zažigati kadilo in ji opravljati pitne daritve, trpimo pomanjkanje v vsem in nas pokončujeta meč in lakota.« 19 Žene pa so rekle:
Žene pa so rekle tako Lukijan, sir.; manjka v hebr.
»Če kraljici neba zažigamo kadilo in ji opravljamo pitne daritve, mar brez vednosti svojih mož delamo kolače po njeni podobi
Ali ki jo predstavljajo.
in ji opravljamo pitne daritve?«
20 Tedaj je Jeremija rekel vsemu ljudstvu, možem in ženam, vsemu ljudstvu, ki mu je tako odgovorilo: 21 »Ali ni bilo prav kadilo, ki ste ga zažigali po Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah, vi in vaši očetje, vaši kralji in višji uradniki z ljudstvom dežele vred, tisto, česar se je GOSPOD spomnil in mu je šlo k srcu? 22 GOSPOD tega ni mogel več prenašati spričo vaših hudobnih dejanj in gnusob, ki ste jih počenjali: tako se je vaša dežela spremenila v razdejanje, grozo in prekletstvo. Nihče ne prebiva več v njej, kakor je ta dan. 23 Ker ste zažigali kadilo in grešili proti GOSPODU, ker niste poslušali GOSPODOVEGA glasu in niste ravnali po njegovi postavi, po njegovih zakonih in pričevanjih, zato vas je zadela ta nesreča, kakor je ta dan.«
24 Jeremija je dalje rekel vsemu ljudstvu in vsem ženskam: »Poslušajte GOSPODOVO besedo, vsi Judovci, ki ste v egiptovski deželi: 25 Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Vi in vaše žene ste s svojimi usti govorili in s svojimi rokami izpolnjujete, ko pravite: ›Moramo držati svoje zaobljube, ki smo jih naredili; kraljici neba moramo zažigati kadilo in ji opravljati pitne daritve.‹ Kar držite svoje zaobljube in jih zvesto izpolnjujte! 26 A poslušajte GOSPODOVO besedo, vsi Judovci, ki prebivate v egiptovski deželi: Glejte, prisegam pri svojem velikem imenu, govori GOSPOD: Naj nikdar več ne jemlje v usta mojega imena kateri koli Judovec v vsej egiptovski deželi, da bi rekel: ›Kakor živi Gospod BOG!‹ 27 Glejte, bedim nad njimi v nesrečo in ne v srečo. Vsi Judovci, ki so v egiptovski deželi, bodo pokončani pod mečem in z lakoto, do zadnjega. 28 Le maloštevilni bodo ubežali meču in se iz egiptovske dežele vrnili v Judovo deželo. Ves Judov ostanek, ki je šel v egiptovsko deželo, da se tam naseli, bo spoznal, čigava beseda obvelja, moja ali njihova. 29 Tole vam bodi znamenje, govori GOSPOD, da vas kaznujem na tem kraju, da spoznate, da res obveljajo moje besede vam v nesrečo: 30 Tako govori GOSPOD: Glejte, faraona Hofrája, egiptovskega kralja, dam v roke njegovih sovražnikov in v roke tem, ki mu strežejo po življenju, kakor sem dal Sedekíja, Judovega kralja, v roko njegovemu sovražniku Nebukadnezarju, babilonskemu kralju, ki mu je stregel po življenju.«
Beseda tolažbe za Baruha
45
Beseda, ki jo je prerok Jeremija govoril Nerijájevemu sinu Baruhu, ko je v četrtem letu Jošíjevega sina Jojakíma, Judovega kralja, zapisal te govore po Jeremijevem nareku v knjigo: Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog, o tebi, Baruh: Rekel si: »Gorje mi, ker GOSPOD kopiči žalost na mojo bolečino! Utrudil sem se v svojem vzdihovanju in ne najdem počitka.« Tako mu povej: Tako govori GOSPOD: »Glej, kar sem sezidal, podiram, in kar sem zasadil, rujem; torej vso deželo.
Ali vso zemljo.
Zase pričakuješ velikih reči! Ne pričakuj jih! Kajti glej: spravil bom nesrečo nad vse meso,
Tj. vse človeštvo ali vsa živa bitja.
govori GOSPOD. Tebi pa bom dal življenje kot vojni plen na vseh krajih, kamor pojdeš.«
Prerokbe proti tujim narodom
46
Beseda GOSPODOVA, ki se je zgodila preroku Jeremiju proti narodom.
Prerokovanje o Egipčanih
O Egiptu: O vojski faraona Neha, egiptovskega kralja, ki je bila ob reki Evfratu pri Kárkemišu in ki jo je potolkel babilonski kralj Nebukadnezar v četrtem letu Jošíjevega sina Jojakíma, Judovega kralja.
Pripravite ščit in zaslon,
krenite v boj!
Naprezite konje,
povzpnite se, konjeniki!
Nastopite v čeladah,
namažite sulice,
nadenite si oklepe!
Zakaj sem to videl?
Malodušni so, nazaj se umikajo.
Njihovi junaki so potolčeni
in brezglavo bežijo.
Ne ozirajo se nazaj,
groza vsepovsod,
govori GOSPOD.
Hitri ne ubeži
in junak ne uteče.
Na severu, ob bregu reke Evfrata,
omahnejo in padejo.

Kdo je ta, ki se vzdiguje kakor Nil
in njegove vode hrumijo kakor reke?
Egipt se vzdiguje kakor Nil
in njegove vode hrumijo kakor reke.
In govori: »Narastem in poplavim zemljo,
uničim mesto in prebivalce v njem.«
Planite v boj, konji,
odvihrajte, bojni vozovi,
naj odrinejo, junaki:
Kuš
Tj. Etiopija ali Nubija.
in Put, ščitonosci,
in Ludéjci, lokostrelci!
Db. tisti, ki grabijo/napenjajo lok.
10 Tisti dan je za Gospoda, BOGA nad vojskami,
dan maščevanja,
da se maščuje nad svojimi nasprotniki.
Meč bo žrl in se nasitil,
se napojil z njihovo krvjo.
Kajti klavno daritev ima Gospod, BOG nad vojskami,
v severni deželi, ob reki Evfratu.
11 Pojdi v Gileád in vzemi si balzam,
devica, hči egiptovska!
Zaman množiš zdravila:
ni zacelitve zate.
12 Narodi slišijo o tvoji sramoti,
tvoji kriki napolnjujejo deželo.
Kajti junak se spotakne ob junaku,
skupaj padeta oba.
Babilonci osvojijo Egipt
13 Beseda, ki jo je govoril GOSPOD preroku Jeremiju o prihodu babilonskega kralja Nebukadnezarja, da udari egiptovsko deželo:
14 Sporočite v Egiptu, razglasite v Migdólu,
razglasite v Memfisu in Tahpanhésu!
Recite: Postavi se in se pripravi,
kajti meč žre okoli tebe.
15 Zakaj je bil tvoj bik
Ali tvoj močni, tvoj junak.
vržen ob tla?
Gr. Zakaj je Apis zbežal?
Ni obstal, ker ga je GOSPOD prevrnil.
16 Storil je, da se jih je veliko spotaknilo in tudi padlo.
Tedaj porečejo drug drugemu:
»Vstanimo, vrnimo se k svojemu ljudstvu,
v svojo rojstno deželo
pred zatiralskim mečem!«
17 Imenujte tam faraona, egiptovskega kralja:
»Hrup, ki je zamudil čas.«
18 Kakor jaz živim, govori Kralj,
ki mu je ime GOSPOD nad vojskami:
Prišel bo namreč,
podoben Taboru med gorami,
podoben Karmelu ob morju.
19 Pripravi si prtljago za izgnanstvo,
prebivalka, hči egiptovska,
zakaj Memfis bo postal pustinja,
razdejan, brez prebivalca.

20 Egipt je lepa telica;
obad s severa prihaja, prihaja!
21 Tudi njegovi najemniki v njegovi sredi
so kakor pitana teleta:
tudi ti se obrnejo in skupaj zbeže,
ne obstanejo.
Kajti dan njihove stiske pride nadnje,
čas njih kaznovanja.

22 Njegov glas je kakor kača, ki se skuša odplaziti;
kajti približujejo se z vojsko,
s sekirami prihajajo nadnjo
kakor drvarji.
23 Posekali bodo njen gozd,
govori GOSPOD,
čeprav je neprediren.
Več jih je kakor kobilic,
brez števila jih je.
24 Osramočena bo hči egiptovska,
izročena severnemu ljudstvu.

25 GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog, govori: Glej, kaznoval bom Amóna iz Noja, faraona in Egipt, njegove bogove in kralje, faraona in tiste, ki se zanašajo nanj. 26 Dal jih bom v roko tistim, ki jim strežejo po življenju, v roko babilonskega kralja Nebukadnezarja in njegovih služabnikov. Pozneje bo Egipt
Dodano.
spet naseljen kakor v nekdanjih dneh, govori GOSPOD.
Tolažba za Izraela
27 Ti pa, moj služabnik Jakob, se nikar ne boj,
nikar se ne plaši, Izrael!
Kajti glej, rešil te bom iz daljnega kraja,
tvoje potomce iz dežele njihovega ujetništva.
Jakob se bo vrnil in imel mir,
varen bo in nihče ga ne bo strahoval.
28 Ti, moj služabnik Jakob, se ne boj,
govori GOSPOD,
ker sem jaz s teboj.
Pokončal bom namreč vse narode,
med katere sem te razkropil.
Tebe pa ne bom pokončal,
pokoril te bom, kakor je prav,
čisto brez kazni te ne bom pustil.
Prerokovanje o Filistejcih
47
Beseda GOSPODOVA, ki se je zgodila preroku Jeremiju proti Filistejcem, preden je faraon porazil Gazo.
Tako govori GOSPOD:
Glej, vode se vzdigujejo od severa,
naraščajo v preplavljajočo reko;
preplavljajo deželo in kar jo napolnjuje,
mesto in prebivalce v njem.
Ljudje vpijejo,
tulijo vsi prebivalci dežele
pred glasnim topotom kopit njegovih žrebcev,
pred drdranjem njegovih voz, hrupom njegovih koles.
Očetje ne skrbe več za otroke,
ker jim omahujejo roke
zaradi dneva, ki pride,
da uniči vse Filistejce,
da v Tiru in Sidónu iztrebi
vsakega še preostalega pomočnika.
Kajti GOSPOD uniči Filistejce,
ostanek otoka Kaftorja.
Britje na plešo je prišlo nad Gazo,
potišan je Aškelón.
Ostanek njihove ravnine,
Ali njihove moči; gr. Anákovcev.
doklej se boš zarezoval?
Oh, GOSPODOV meč,
doklej še ne boš počival?
Vrni se v svojo nožnico,
miruj in utihni!
Kako naj počiva,
saj mu je GOSPOD dal ukaz:
proti Aškelónu in proti morskemu obrežju,
tja ga je določil.
Prerokovanje o Moábcih
48
O Moábu.

Tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog:
Gorje Nebóju, ker je razdejan!
Osramočen, zavzet je Kirjatájim,
osramočena in razbita bo trdnjava.
Moábovega slovesa ni več;
v Hešbónu snujejo nesrečo proti njemu:
»Pridite, iztrebimo ga, da ne bo več narod!«
Tudi ti, Madmén, boš potišan:
meč te zalezuje.

Čuj vpitje iz Horonájima:
»Razdejanje in velik polom!«
Moáb je razbit.
Njegovi otročiči so zagnali krik.
Da, po vzpetini proti Luhítu
z bridkim jokom stopajo navzgor.
Da, pri sestopu proti Horonájimu
so slišali vpitje zaradi poloma:
Bežite, rešite si življenje,
bodite kakor divji osel v puščavi!

Da, ker si se zanašal na svoja dela
Gr. na svoje utrdbe.
in svoje zaklade,
boš tudi ti osvojen.
Kemoš pojde v izgnanstvo
s svojimi duhovniki in knezi vred.
Pokončevalec pride nad vsako mesto,
nobeno se ne bo rešilo.
Uničena bo dolina,
opustošena ravnina,
kakor je govoril GOSPOD.

Postavite Moábu nagrobnik,
Hebr. nejasno.
saj bo povsem razdejan.
Njegova mesta postanejo pustinja,
ne bo prebivalca v njih.

10 Preklet, kdor GOSPODOVO delo opravlja nemarno; preklet, kdor svoj meč odteguje krvi!

11 Moáb je bil varen od svoje mladosti,
mirno je ležal na svojih drožeh;
niso ga pretakali iz posode v posodo
in ni šel v izgnanstvo.
Zato mu je ostal njegov okus
in njegov vonj se ni spremenil.

12 Zato, glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko mu pošljem ljudi, da ga pretočijo, izpraznijo njegove posode in razbijejo njegove vrče. 13 Tedaj bo Moáb osramočen s Kemošem, kakor je bila osramočena Izraelova hiša z Betelom, ki so zaupali vanj.

14 Kako morete reči: »Junaki smo
in vojščaki, zmožni za boj?«
15 Pokončevalec Moába in njegovih mest prihaja,
Hebr. nejasno.
cvet njegovih mladeničev gre v zakol,
govori Kralj, ki mu je ime GOSPOD nad vojskami.
16 Blizu je poguba Moába, prihaja,
njegova stiska se naglo bliža.
17 Žalujte nad njim, vsi njegovi sosedi,
vsi, ki poznate njegovo ime!
Recite: »Kako da je zlomljena močna palica,
veličastno žezlo?«

18 Stopi dol z veličastva,
sédi na izsušeno zemljo,
prebivalka, hči dibónska!
Kajti pokončevalec Moába je prišel nadte,
razrušil je tvoje utrdbe.
19 Postavi se ob pot in opazuj,
prebivalka Aroêrja!
Vprašaj begunca in ubežnico,
reci: »Kaj se je zgodilo?«
20 Osramočen je Moáb, ker je razbit.
Tulite in vpijte!
Kličite vzdolž Arnóna,
da je Moáb opustošen.

21 Sodba je prišla nad ravninsko deželo, nad Holón in Jahac in Mefáat, 22 nad Dibón in Nebó in Bet Diblatájim, 23 nad Kirjatájim in Bet Gamúl in Bet Meón, 24 nad Kerijót in Bocro in vsa mesta moábske dežele, daljna in bližnja. 25 Odsekan je Moábu rog in njegova roka je zlomljena, govori GOSPOD.
26 Upijanite ga, ker se je povzdigoval zoper GOSPODA. Moáb naj se valja v svojem lastnem izbljuvku, tudi on bo v zasmeh. 27 Mar ti ni bil Izrael v zasmeh? Je bil zasačen med tatovi, da si z glavo zmajeval, kadar koli si govoril o njem?

28 Zapustite mesta, stanujte v skalnih duplinah,
moábski prebivalci!
Bodite ko golob, ki gnezdi
v stenah ob robu globeli.
29 Slišali smo o Moábovi prevzetnosti,
zelo prevzeten je;
o njegovem napuhu, prevzetnosti in domišljavosti,
o oholosti njegovega srca.
30 Poznam njegovo objestnost, govori GOSPOD,
puhel je njegov blebet,
puhlo njegovo delovanje.
31 Zato tarnam nad Moábom,
vpijem po vsem Moábu
in žalujem za možmi Kir Hêresa.
32 Bolj ko za Jazêrjem jokam za teboj,
sibmanska trta.
Tvoje mladike so segle čez morje,
se razrasle do Jazêrja.
Tako nekateri rkp. in Iz 16,8; MT do Jazêrskega morja.
Nad tvoj pridelek in tvojo trgatev
je planil pokončevalec.
33 Veselje in radoživost sta izginila
iz vinograda in iz moábske dežele;
vinu v kadeh sem naredil konec,
ne tlačijo več med vriskanjem,
vriskanje ni več vriskanje.

34 Vpitje Hešbóncev sega do Elaléja, do Jahaca odmeva njihov glas, od Coarja do Horonájima in Eglát Šelišíje; da, tudi vode v Nimrímu bodo pustinja. 35 Pokončal bom v Moábu tistega, ki daruje na višini in zažiga kadilo svojim bogovom, govori GOSPOD. 36 Zato moje srce ihti za Moábom kakor piščali, moje srce ihti za možmi Kir Hêresa kakor piščali; zato bodo prihranki, ki si jih nabral, uničeni.
37 Kajti vsaka glava je ostrižena, vsaka brada obrita, na vseh rokah so vrezi in na ledjih je raševnik. 38 Na vseh strehah v Moábu in po njegovih trgih je sámo žalovanje, ker sem razbil Moáb kakor posodo, ki je nihče ne mara, govori GOSPOD. 39 Kako je razbit! Tulite! Kako Moáb osramočen obrača hrbet! V posmeh je in v grozo vsem naokrog.
40 Tako namreč govori GOSPOD:
Glej, lêtel bo kakor orel
in razpel peruti nad Moábom.
41 Osvojena bodo mesta
in trdnjave zavzete.
Moábskim junakom bo tisti dan pri srcu,
kakor je pri srcu ženi v porodnih bolečinah.
42 Moáb bo uničen, da ne bo več ljudstvo,
ker se je povzdigoval proti GOSPODU.
43 Groza, jama in past
bodo nad tabo, prebivalec Moába,
govori GOSPOD.
44 Kdor ubeži pred grozo,
bo padel v jamo,
in kdor zleze iz jame,
se bo ujel v past.
Zares, nadenj, nad Moáb pripeljem
leto njih kaznovanja,
govori GOSPOD.

45 V hešbónski senci se ustavijo
izčrpani begunci.
Kajti ogenj šine iz Hešbóna,
plamen iz sihónske hiše
in použije Moábovo sencè,
tême sinov hrupa.
Ali sinov Šaona.
46 Gorje ti, Moáb;
propadlo je, Kemoševo ljudstvo!
Kajti tvoji sinovi so odpeljani v izgnanstvo
in tvoje hčere v ujetništvo.
47 V poznejših dneh pa bom obrnil
Moábovo usodo, govori GOSPOD.
Dotlej pa bo sodba nad Moábom.
Prerokovanje o Amóncih
49
O Amóncih.

Tako govori GOSPOD:
Mar Izrael nima sinov?
Mar nima nobenega dediča?
Zakaj je potem Milkóm
Tako prevodi; hebr. njihov kralj.
razdedinil Gada
in njegovo ljudstvo prebiva v njegovih mestih?
Zato, glej, pridejo dnevi,
govori GOSPOD,
ko storim, da se bo v Rabi Amóncev
slišal bojni hrup.
Kup razvalin postane
in njena naselja bodo požgana z ognjem.
Tedaj bo Izrael razdedinil tiste, ki so ga razdedinili,
govori GOSPOD.

Tuli, Hešbón, ker je Aj opustošen;
vpijte, Rabine hčere!
Tj. naselja.
Opašite se z raševino in žalujte!
Begajte med ogradami!
Milkóm
Tako prevodi; hebr. Njihov kralj.
bo namreč šel v izgnanstvo
s svojimi duhovniki in knezi vred.
Kaj se hvališ s svojimi dolinami?
Tvoja dolina se cedi od obilja,
Ali Tvoja moč se izteka; hebr. nejasno.
hči odpadnica.
Zanašaš se na svoje zaklade, češ:
»Kdo bo prišel nadme?«
A glej, grozo spravim nadte,
govori Gospod BOG nad vojskami,
od vseh, ki so okoli tebe.
Razkropljeni boste, vsak zase,
nihče ne bo zbiral beguncev.
Vendar bom pozneje obrnil usodo Amóncev, govori GOSPOD.
Prerokovanje o Edómcih
O Edómu.

Tako govori GOSPOD nad vojskami:
Mar ni več modrosti v Temánu?
Je izginil nasvet razumnih?
Je izpuhtela njihova modrost?
Bežite, obrnite se!
Zatecite se kam globoko, prebivalci Dedána!
Kajti Ezavovo stisko pripeljem nadenj,
čas njegovega kaznovanja.
Če pridejo k tebi viničarji,
ne pustijo ničesar za paberkovanje.
Če pridejo tatovi ponoči,
pograbijo, kolikor jim je potrebno.
10 Da, jaz sem razgalil Ezava,
odkril njegova skrivališča,
da se ne more skriti.
Njegovo potomstvo bo uničeno,
njegovi bratje in sosedje; ni ga več.
11 Pusti svoje sirote: jaz jih ohranim pri življenju
in tvoje vdove naj zaupajo vame.
12 Tako namreč govori GOSPOD: Glej, če morajo piti čašo tisti, ki niso bili obsojeni, da jo pijejo, pa naj bi tebi bilo prizaneseno? Ne bo ti prizaneseno, zagotovo jo boš pil. 13 Kajti prisegel sem sam pri sebi, govori GOSPOD: Groza, sramota, opustošenje in prekletstvo postane Bocra in vsa njena mesta večne razvaline.
14 Oznanilo sem slišal od GOSPODA,
glasnik je bil poslan med narode:
»Zberite se in pojdite nadenj!
Vzdignite se v boj!«
15 Glej, majhnega te storim med narodi,
zaničevanega med ljudmi.
16 Tvoja nasilnost te je premotila,
nadutost tvojega srca,
tebi, ki stanuješ v skalnih duplinah
in se oklepaš vrha hriba.
Četudi si narediš gnezdo visoko kakor orel,
te vržem od tam dol,
govori GOSPOD.
17 Edóm postane groza: vsak, ki bo šel mimo njega, bo zgrožen in se bo rogal
Ali sikal.
zaradi vseh njegovih udarcev. 18 Kakor ob uničenju Sódome in Gomóre in njenih sosed, govori GOSPOD, tako tudi tam ne bo nihče prebival in noben človek ne bo gostačil v njem. 19 Glejte, kakor lev, ki iz jordanske goščave plane na trajen ovčji pašnik, tako jih presenetim in preženem iz njega. Čezenj pa postavim, kogar sem izbral. Kajti kdo mi je enak? Kdo me bo klical na odgovor? Kateri pastir bo obstal pred mano? 20 Zato poslušajte GOSPODOV sklep, ki ga je napravil proti Edómu, in načrte, ki jih je zasnoval proti prebivalcem Temána: Tudi najmanjše iz črede bodo odvlekli, še njihov pašnik bo zgrožen nad njimi. 21 Od bobnenja njihovega padca se bo stresla zemlja, glas njihovega krika se bo slišal do Trstičnega
Tj. Rdečega.
morja. 22 Glej, kakor orel se bo vzdignil, lêtel in razpel svoje peruti nad Bocro. Edómskim junakom bo tisti dan pri srcu, kakor je pri srcu ženi v porodnih bolečinah.
Prerokovanje o sirskih mestih
23 O Damasku.

Osramočena sta Hamát in Arpád,
ker sta slišala slabo novico.
Razburjena sta v morju skrbi,
ne moreta se pomiriti.
24 Damask je oslabel, obrača se v beg,
strah
Hebr. nejasno.
ga prevzema,
stiska in bolečine ga popadajo
kakor ženo na porodu.
25 Kako naj bi ne bilo
Lat. Kako naj bi bilo.
zapuščeno sloveče mesto,
mesto veselja?
Tako sir., lat., aram.; hebr. mojega veselja.
26 Zato bodo njegovi mladeniči morali popadati na njegovih trgih,
vsi vojaki bodo tisti dan pokončani,
govori GOSPOD nad vojskami.
27 Ogenj bom zanetil v zidovju Damaska,
da použije Ben Hadádove palače.
Prerokovanje o arabskih plemenih
28 O Kedárju in o kraljestvih Hacórja, ki jih je potolkel babilonski kralj Nebukadnezar.

Tako govori GOSPOD:
Vstanite in pojdite nad Kedár,
uničite sinove Vzhoda!
29 Njihove šotore in črede naj poberejo,
njihova šotorna pregrinjala in posode.
Njihove kamele naj jim odpeljejo
in vpijejo nanje: »Groza vsepovsod!«
30 Bežite, pobegnite naglo, zatecite se kam globoko,
hacórski prebivalci,
govori GOSPOD.
Kajti babilonski kralj Nebukadnezar
je naredil sklep proti vam,
zasnoval načrt proti vam.

31 Vstanite in pojdite nad brezskrbni narod,
ki prebiva na varnem,
govori GOSPOD.
Nimajo ne vrat ne zapaha,
sami zase prebivajo.
32 Njihove kamele bodo v plen,
njihove številne črede v rop.
Razkropim jih na vse vetrove,
njé ostrižene na sencih.
Z vseh strani spravim nadnje
njihovo stisko,
govori GOSPOD.
33 Hacór bo postal brlog šakalov,
puščava na veke.
Nihče ne bo prebival tam
in noben človek ne bo gostačil v njem.
Prerokovanje o Elámcih
34 GOSPODOVA beseda, ki se je zgodila preroku Jeremiju proti Elámu, v začetku vladanja Judovega kralja Sedekíja, rekoč:
35 Tako govori GOSPOD nad vojskami: Glej, zlomim Elámov lok, njihovo glavno moč. 36 Nad Elám pripeljem štiri vetrove s štirih koncev neba. Razkropim jih na vse te vetrove, da ne bo naroda, kamor bi ne prišli elámski izgnanci. 37 Elámce navdam s strahom pred njihovimi sovražniki in pred tistimi, ki jim strežejo po življenju. Nesrečo pripeljem nadnje, svojo srdito jezo, govori GOSPOD. Meč pošljem za njimi, dokler jih ne pokončam. 38 Svoj prestol postavim v Elámu, uničim tamkajšnjega kralja in kneze, govori GOSPOD.
39 V poznejših dneh pa se bo zgodilo: obrnil bom Elámovo usodo, govori GOSPOD.
Prerokovanje o Babilonu
50
Beseda, ki jo je GOSPOD govoril po preroku Jeremiju proti Babiloniji, proti deželi Kaldejcev.
Oznanite med narodi in sporočite,
vzdignite prapor in sporočite,
ne prikrivajte, recite:
Babilon je zavzet,
Bel osramočen,
Merodáh omaján,
Ali razbit.
njegove podobe so osramočene,
njegovi mališki kipi razbiti.
Kajti nadenj pride narod s severa; ta spremeni njegovo deželo v pustinjo. Nihče ne bo prebival v njej: ljudje in živina se odpravijo, odidejo.

V tistih dneh in v tistem času, govori GOSPOD, bodo Izraelovi in Judovi sinovi družno krenili na pot. Hodili bodo in gredé jokali. Iskali bodo GOSPODA, svojega Boga. Za pot na Sion bodo povpraševali, tja bo obrnjen njihov obraz: »Pridite, pridružimo se GOSPODU z večno zavezo, ki ne bo pozabljena.«

Izgubljena čreda je bilo moje ljudstvo, njegovi pastirji so jih zapeljali. V gore so jih zavedli, z gore na hrib so morali hoditi, pozabili so na svoje staje. Kdor koli je naletel nanje, jih je žrl. Njihovi nasprotniki so govorili: »Ne nakopavamo si krivde, saj so grešili proti GOSPODU, zatočišču pravičnosti, GOSPODU, upanju njihovih očetov.«

Bežite iz srede Babilona, odrinite iz dežele Kaldejcev! Bodite kakor kozli pred čredo. Kajti glejte, obudim in pripeljem nad Babilon zbor velikih narodov iz severne dežele. Postavijo se proti njemu in od tam bo zavzet. Njihove puščice so kakor puščice izurjenega junaka,
Tako nekateri rkp., gr. sir.; MT, lat., aram. junaka, ki oropa otrók.
ki se ne vrača praznih rok. 10 Tako postane Kaldeja plen, vsi, ki jo plenijo, se nasitijo, govori GOSPOD.

11 Le veselite se in se zabavajte,
roparji moje dediščine!
Le poskakujte kakor telica po travi
in rezgetajte kakor žrebci!
12 Vaša mati bo vsa osramočena,
ponižana bo ta, ki vas je rodila.
Glej, zadnja bo med narodi:
puščava, suha in pusta.
13 Zaradi GOSPODOVEGA gneva ne bo naseljena
in bo popolna puščava.
Vsak, ki bo šel mimo Babilona, bo zgrožen
in se bo rogal zaradi vseh njegovih udarcev.
14 Razpostavite se proti Babilonu naokrog,
vsi lokostrelci!
Streljajte nanj, ne varčujte s puščico,
kajti proti GOSPODU je grešil.
15 Zaženite naokoli bojni klic proti njemu!
Vdaja se,
njegovi oporniki
Hebr. nejasno.
padajo,
njegovo obzidje se podira.
Da, to je GOSPODOVO maščevanje.
Maščujte se nad njim,
storite mu, kakor je sam delal!
16 Iztrebite sejalca iz Babilona
in žanjca ob času žetve!
Pred zatiralskim mečem
naj se vsak zateče k svojemu ljudstvu,
sleherni naj zbeži v svojo deželo.

17 Izrael je izgubljena ovca, levi so jo preganjali. Najprej ga je žrl asirski kralj, potlej mu je potrl kosti babilonski kralj Nebukadnezar. 18 Zato tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog: Glejte, kaznoval bom babilonskega kralja in njegovo deželo, kakor sem kaznoval asirskega kralja. 19 Izraela bom popeljal nazaj na njegov pašnik, da se bo pasel na Karmelu in v Bašánu, da se bo nasičeval v Efrájimskem pogorju in v Gileádu. 20 V tistih dneh in v tistem času, govori GOSPOD, bodo iskali Izraelovo krivdo, pa je ne bo več; in Judove grehe, pa jih ne bo najti, ker bom odpustil ostanku, ki ga pustim.
Uničenje Babilona
21 Pojdi nad deželo Meratájim,
nad njo
in nad prebivalce Pekóda!
Pobij jih in pokončaj z zakletvijo,
govori GOSPOD,
in delaj povsem tako, kakor sem ti zapovedal!
22 Bojni hrup je v deželi
in veliko razdejanje.
23 Kako je razbito in zdrobljeno
kladivo vse zemlje!
Kako je Babilon postal groza
med narodi!
24 Past sem ti nastavil in ti si se ujel, Babilon,
ne da bi bil to opazil.
Zalotili so te in zgrabili,
ker si izzival GOSPODA.
25 GOSPOD je odprl svojo orožarno,
vzel iz nje orožje svoje togote,
kajti Gospod BOG nad vojskami
ima delo v deželi Kaldejcev.
26 Pojdite nad Babilon
Db. nadnjo.
z vseh koncev,
odprite njegove žitnice!
Spravite ga v kupe kakor snope in ga uničite z zakletvijo:
nič naj ne ostane od njega!
27 Pokoljite vse njegove bike,
naj gredo v zakol!
Gorje jim, kajti njihov dan je prišel,
čas njih kaznovanja!
Greh nesramne predrznosti
28 Čuj! Ubežniki in begunci iz babilonske dežele oznanjajo na Sionu maščevanje GOSPODA, našega Boga, maščevanje za njegov tempelj.

29 Skličite množico zoper Babilon, vse lokostrelce! Utaborite se okoli njega, nihče naj ne uide! Poplačajte mu po njegovem ravnanju. Storite mu povsem tako, kakor je sam delal. Kajti ošaben je bil do GOSPODA, do Izraelovega Svetega. 30 Zato bodo njegovi mladeniči popadali na njegovih trgih, vsi njegovi vojaki bodo tisti dan pokončani, govori GOSPOD.

31 Glej, proti tebi sem, ošabnež,
govori Gospod BOG nad vojskami.
Da, tvoj dan je prišel,
čas tvojega kaznovanja.
32 Ošabnež se bo spotaknil in padel
in nikogar ne bo, da bi ga vzdignil.
V njegovih mestih bom zanetil ogenj,
ki bo použil vse okoli njega.
Bog bo rešil Izraela
33 Tako govori GOSPOD nad vojskami: Izraelovi sinovi so zatirani in Judovi sinovi z njimi vred. Vsi, ki so jih odpeljali v ujetništvo, jih trdo držijo, nočejo jih odpustiti. 34 Njihov odkupitelj pa je močan. GOSPOD nad vojskami mu je ime. Dobro brani njihovo pravdo, da prinese zemlji počitek, babilonskim prebivalcem pa trepet.

35 Meč nad Kaldejce, govori GOSPOD,
in nad babilonske prebivalce,
nad njegove kneze in nad modrece!
36 Meč nad njegove blebetače:
Tj. napovedovalce prihodnosti.
naj poneumnijo!
Meč nad njegove junake:
naj klonejo!
37 Meč nad njegove konje in nad bojne vozove
in nad vse mešance v njegovi sredi:
naj bodo kakor ženske!
Meč nad njegove zaklade:
naj bodo zaplenjeni!
38 Suša nad njegove vode:
usahnejo naj!
Kajti to je dežela malikov;
za pošastnimi podobami norijo.

39 Zato bodo puščavske živali in šakali
Ali hijene.
živeli v Babilonu
v Babilonu: dodano.
in noji bodo prebivali v njem. Na veke ne bo več naseljen ne nastanjen iz roda v rod. 40 Kakor tedaj, ko je Bog uničil Sódomo in Gomóro in njene sosede, govori GOSPOD, tako tudi tam ne bo nihče prebival in noben človek ne bo gostačil v njem.
Ljudstvo s severa
41 Glejte, ljudstvo prihaja s severa,
velik narod in mnogi kralji
se vzdigujejo s koncev zemlje.
42 Oboroženi so z lokom in kopjem,
grozoviti so in brez usmiljenja.
Hrumijo, kakor bi bučalo morje.
Na konjih jezdijo,
razporejeni kakor en mož za boj,
proti tebi, hči babilonska.

43 Babilonski kralj je slišal novico o njih
in omahnile so mu roke,
tesnoba ga je obšla,
bolečina kakor porodnico.

44 Glejte, kakor lev, ki iz jordanske goščave plane na trajen ovčji pašnik, tako jih presenetim in preženem z njega. Čezenj pa postavim, kogar sem izbral. Kajti kdo mi je enak? Kdo me bo klical na odgovor? Kateri pastir bo obstal pred mano? 45 Zato poslušajte GOSPODOV sklep, ki ga je napravil proti Babiloniji, in načrte, ki jih je zasnoval proti deželi Kaldejcev: Tudi najmanjše iz črede bodo odvlekli, še pašnik bo zgrožen nad njimi. 46 Od klica: »Babilon je zavzet!« se bo tresla zemlja in vpitje se bo slišalo med narodi.
Sodba nad Babilonom
51
Tako govori GOSPOD:
Glej, proti Babilonu
in proti prebivalcem Kaldeje
Db. Leb Kamái.
obudim pokončevalnega duha.
Ali pokončevalen vihar/veter.
Zoper Babilon pošljem vejavce,
da ga prevejajo,
izropali bodo njegovo deželo,
ko ga obkolijo
ob dnevu nesreče.
Strelec naj ne napenja svojega loka
in naj se ne vzdiguje v svojem oklepu.
Ne prizanašajte njegovim mladeničem,
z zakletvijo pokončajte vso njegovo vojsko!
Zgrudijo naj se pobiti v deželi Kaldejcev
in prebodeni na njegovih cestah.
Kajti Izrael in Juda nista vdovca
Db. vdovec.
po svojem Bogu, GOSPODU nad vojskami,
čeprav je njihova dežela polna krivde
pred Izraelovim Svetim.

Bežite iz srede Babilona,
vsak naj reši svoje življenje,
da ne boste pokončani zaradi njegove krivde.
Kajti čas maščevanja je to za GOSPODA,
povračilo, ki mu ga plačuje.
Babilon je bil zlata čaša v GOSPODOVI roki,
upijanil je vso zemljo.
Njegovo vino so pili narodi,
zato so narodi ponoreli.
Nenadoma je padel Babilon in se razbil.
Tulite nad njim!
Prinesite balzama za njegovo bolečino,
morebiti le ozdravi.
Hoteli smo ozdraviti Babilon,
pa ni ozdravel.
Zapustite ga! Pojdimo
vsak v svojo deželo!
Kajti do neba sega njegova sodba,
vzdiguje se do oblakov.
10 GOSPOD je razkril naša pravična dejanja.
Pridite, pripovedujmo na Sionu
o delu GOSPODA, našega Boga!

11 Izostrite puščice,
napolnite tule!
GOSPOD je prebudil duha medijskih kraljev, kajti proti Babilonu načrtuje uničenje. Zares, GOSPODOVO maščevanje je to, maščevanje za njegov tempelj.
12 Vzdignite prapor proti babilonskemu obzidju,
okrepite stražo,
postavite stražarje,
pripravite zasede!
Ker GOSPOD načrtuje in tudi stori,
kar je govoril o babilonskih prebivalcih.
13 Ti, ki stanuješ ob velikih vodah,
ob številnih zakladih:
tvoj konec je prišel,
mera tvojega oderuštva je polna!
14 GOSPOD nad vojskami je prisegel sam pri sebi:
»Zares, napolnim te z ljudmi kakor s kobilicami,
da zaženejo zmagoslavni krik nad teboj.«

15 On je naredil zemljo s svojo močjo,
utemeljil svet s svojo modrostjo
in s svojo razumnostjo razpel nebo.
16 Ko zadoni njegov glas, zašumijo vode na nebu,
on vzdiguje meglo od konca zemlje;
ob dežju dela bliske
in iz svojih shramb spušča veter.
17 Vsak človek je neumen, če tega ne ve,
osramočen je vsak podobar zaradi rezane podobe,
ker je njegova podoba prevara,
ker v njej ni duha.
18 Ničeve so, smešno delo;
ob času njih kaznovanja bodo uničene.
19 Vse drugačen pa je on, ki je Jakobov delež,
saj je stvarnik vsega;
in Izrael
Dodano; prim. 10,16.
je rod njegove dediščine,
GOSPOD nad vojskami mu je ime.
Božje kladivo in gora pokončevanja
20 Ti si mi bil kladivo, bojno orožje;
s tabo sem razbil narode,
s tabo uničil kraljestva.
21 S tabo sem razbil konja in jezdeca,
s tabo sem razbil bojni voz in voznika.
22 S tabo sem razbil moža in ženo,
s tabo sem razbil starca in dečka,
s tabo sem razbil mladeniča in mladenko.
23 S tabo sem razbil pastirja in čredo,
s tabo sem razbil orača in vprego,
s tabo sem razbil upravitelje in glavarje.

24 Poplačal bom Babilonu in vsem prebivalcem Kaldeje za vso njihovo hudobijo, ki so jo počenjali na Sionu pred vašimi očmi, govori GOSPOD.

25 Glej, proti tebi sem, gora pokončevanja,
govori GOSPOD,
ki si pokončevala vso zemljo.
Iztegnem svojo roko proti tebi,
zvalim te s skalovja
in te spremenim v goro pogorišča.
26 S tebe ne bodo jemali vogalnega kamna
ne temeljnega kamna,
kajti večno opustošenje boš,
govori GOSPOD.
Zavzetje mesta
27 Vzdignite prapor na zemlji,
zatrobite v rog med narodi!
Posvetite narode za boj proti njemu,
skličite proti njemu kraljestva
Ararát, Miní in Aškenáz!
Postavite poveljnika
Hebr. nejasno.
proti njemu,
pripeljite kónj kot kocinastih kobilic!
28 Posvetite narode za boj proti njemu,
medijske kralje, njihove upravitelje,
vse njihove poglavarje
in vse ozemlje pod njihovo oblastjo.
29 Tedaj se zemlja strese in zadrhti,
ker se na Babilonu izpolnijo GOSPODOVI načrti,
da se babilonska dežela spremeni
v pustinjo, kjer nihče ne prebiva.
30 Babilonski vojaki so se nehali bojevati,
posedajo v trdnjavah;
njihova moč usiha,
postali so ženske.
Njegove domove so požgali,
njegovi zapahi so razbiti.
31 Tekač teče naproti tekaču,
glasnik naproti glasniku,
da sporoči babilonskemu kralju,
da je njegovo mesto do kraja zavzeto,
32 da so prehodi osvojeni,
da so oporišča požgali z ognjem,
da so vojaki preplašeni.
33 Zakaj tako govori GOSPOD nad vojskami, Izraelov Bog:
Hči babilonska je kakor mlatišče
ob času, ko ga s teptanjem ravnajo:
še malo,
pa pride zanjo čas žetve.
Izraelova tožba in Božje povračilo
34 »Žrl me je in strl babilonski kralj Nebukadnezar,
me odložil kakor prazno posodo.
Požrl me je kakor zmaj,
si napolnil trebuh,
me pregnal iz mojih radosti.
35 Nasilje nad mano in mojim mesom
Db. Nasilje nad mano in moje meso; gr. Moje trpljenje in moje nesreče ...
naj pride nad Babilon,«
govori prebivalka Siona.
»Moja kri nad prebivalce Kaldeje!«
govori Jeruzalem.
36 Zato tako govori GOSPOD:
Glej, sam se bom pravdal zate
in se maščeval zate.
Izsušil bom njegovo morje,
posušil njegov studenec.
37 Babilon bo kup razvalin,
brlog šakalom,
v grozo in roganje,
brez prebivalca.

38 Skupaj bodo rjoveli kakor levi,
renčali kakor levji mladiči.
39 Ko se razvnamejo, jim priredim gostijo,
jih upijanim, da bodo vriskali,
da se pogreznejo v večno spanje
in se več ne prebudijo, govori GOSPOD.
40 Kakor jagnjeta jih popeljem v zakol,
kakor ovne in kozle.
Žalostinka o Babilonu
41 Kako je bil Šešáh
Tj. Babilon.
zavzet
in osvojena krasota vse zemlje!
Kako je postal Babilon
groza med narodi!
42 Nad Babilon se je vzdignilo morje,
pokrit je z navalom njegovih valov.
43 Njegova mesta so postala grozota,
dežela suše in pustinje,
dežela, v kateri nihče ne prebiva
in skozi katero noben človek ne hodi.
44 V Babilonu kaznujem Bela
in iztrgam iz njegovega žrela, kar žre.
Narodi se ne bodo več stekali k njemu,
tudi obzidje Babilona je padlo.
Božje ljudstvo naj se vrne domov
45 Pojdi iz njegove srede, moje ljudstvo,
vsak naj si reši življenje
pred GOSPODOVO srdito jezo.
46 Vaše srce naj se ne plaši, ne bojte se,
ko se govorica širi po deželi;
eno leto kroži ta govorica,
naslednje leto druga govorica.
Nasilje je v deželi
in vladar je proti vladarju.

47 Zato, glej, pridejo dnevi,
ko bom kaznoval babilonske malike.
Vsa njegova dežela bo osramočena
in v njeni sredi bodo padali vsi njegovi pobiti.
48 Tedaj bodo vriskali nad Babilonom
nebo in zemlja
in vse, kar je na njima.
Kajti s severa pridejo nadenj razdejalci,
govori GOSPOD.
49 Tudi Babilon mora pasti za pobite Izraelce,
kakor so za Babilon padli pobiti vse zemlje.

50 Vi, ki ste ušli meču,
odrinite in se ne ustavljajte!
Spominjajte se že od daleč GOSPODA
in Jeruzalem imejte v mislih.
51 Osramočeni smo bili, ker smo poslušali sramotenje,
sramota nam je zakrila obraz,
ker so tujci vdrli
v svete prostore GOSPODOVE hiše.

52 Zato, glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD,
ko bom kaznoval njegove malike.
Po vsej njegovi deželi
bodo stokali ranjenci.
53 Tudi če se Babilon povzdigne do neba
in si napravi trdnjavo v nepristopni višini,
pridejo na moj ukaz
Db. pridejo od mene.
nadenj razdejalci,
govori GOSPOD.
Konec prevzetne moči
54 Čuj, vpitje iz Babilona,
veliko razdejanje dežele Kaldejcev.
55 Da, GOSPOD pustoši Babilon,
preganja iz njega njegov veliki trušč.
Njegovi valovi šume kakor velike vode,
njihovo bučanje se razlega.
56 Kajti razdejalec je prišel nadenj,
nad Babilon:
njegovi junaki so ujeti,
njihovi loki so zlomljeni.
Da, GOSPOD je Bog povračila,
zagotovo poplača.
57 Upijanil bom njegove kneze in modrece,
njihove upravitelje, glavarje in junake,
da se pogreznejo v večno spanje in se ne prebudijo,
govori Kralj, GOSPOD nad vojskami mu je ime.
Babilon zravnan z zemljo
58 Tako govori GOSPOD nad vojskami:
Široko babilonsko obzidje
bo do tal podrto,
njegova visoka vrata
bodo z ognjem požgana.
Ljudstva se trudijo za prazen nič,
narodi se mučijo za ogenj.
Zapis prerokovanja vržen v Evfrat
59 Beseda, ki jo je ukazal prerok Jeremija Serajáju, Nerijájevemu sinu in Mahsejájevemu vnuku, ko je šel z Judovim kraljem Sedekíjem v Babilon v četrtem letu njegovega kraljevanja. Serajá je bil glavni nastanjevalec. 60 Jeremija je vso nesrečo, ki bo prišla nad Babilon, popisal v eni knjigi: vse te besede so zapisane proti Babilonu. 61 Jeremija je rekel Serajáju: »Ko prideš v Babilon, glej, da prebereš vse te besede! 62 In reci: ›GOSPOD, ti si zagrozil temu kraju, da ga uničiš, da ne bo nihče več prebival v njem, ne človek ne živina, kajti večna puščava naj bo.‹ 63 Ko prebereš to knjigo do konca, priveži nanjo kamen in jo vrzi v sredo Evfrata 64 in reci: ›Tako se pogrezne Babilon in se ne vzdigne več zaradi nesreče, ki jo spravim nadenj. – Da, obnemogli bodo.‹«
Do tu so Jeremijeve besede.
Zgodovinski dodatek
Judov kralj Sedekíja
(2 Kr 24,18–20; 2 Krn 36,11–14)
52
Sedekíja je imel enaindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Hamutála; bila je hči Jirmejája iz Libne. Delal je, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, povsem tako, kakor je delal Jojakím. Na GOSPODOVO jezo se je namreč to godilo v Jeruzalemu in Judu, dokler ju ni zavrgel izpred svojega obličja, ko se je Sedekíja uprl babilonskemu kralju.
Padec Jeruzalema in izgnanstvo
(39,1–10; 2 Kr 25,1–21; 2 Krn 36,15–20)
V devetem letu njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, desetega v mesecu, je babilonski kralj Nebukadnezar prišel z vso svojo vojsko nad Jeruzalem. Utaborili so se pred njim in zgradili proti njemu okope krog in krog. Tako je bilo mesto oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja. Deveti dan četrtega meseca je v mestu tako pritisnila lakota, da za ljudstvo dežele ni bilo živeža. Tedaj so prebili mestno obzidje
Db. so prebili mesto.
in vsi vojaki so zbežali ter ponoči odšli iz mesta skozi vrata med zidovoma, ob kraljevem vrtu, čeprav so Kaldejci imeli mesto obkoljeno. Šli so v smeri proti Arábi, toda kaldejska vojska je zasledovala kralja in dohitela Sedekíja v jerihonskih stepah; vsa njegova vojska pa se je že razkropila proč od njega. Kralja so prijeli in ga pripeljali k babilonskemu kralju v Riblo, v deželi Hamátu, da mu je izrekel sodbo. 10 Babilonski kralj je zaklal Sedekíjeve sinove pred njegovimi očmi. Tudi vse Judove višje uradnike je zaklal v Ribli. 11 Sedekíju je iztaknil oči in ga vklenil v dve bronasti verigi. Babilonski kralj ga je odpeljal v Babilon in ga imel v zaporu do dneva njegove smrti.
12 Deseti dan petega meseca, to je v devetnajstem letu kralja Nebukadnezarja, babilonskega kralja, je prišel v Jeruzalem Nebuzaradán, poveljnik telesne straže, ki je služil babilonskemu kralju. 13 Požgal je GOSPODOVO hišo, kraljevo hišo in vse jeruzalemske hiše; vsako večjo hišo je zažgal z ognjem. 14 Vsa kaldejska vojska, ki je bila s poveljnikom telesne straže, je podrla obzidje okrog Jeruzalema. 15 Nekaj najrevnejšega ljudstva, preostali del ljudstva, ki je ostal v mestu, in prebežnike, ki so prestopili k babilonskemu kralju, ter preostale obrtnike je poveljnik telesne straže Nebuzaradán odpeljal v izgnanstvo. 16 Nekaj najrevnejših v deželi pa je poveljnik telesne straže Nebuzaradán pustil kot vinogradnike in poljedelce.
Hebr. nejasno.
17 Bronasta stebra v GOSPODOVI hiši, stojala in bronasto morje v GOSPODOVI hiši so Kaldejci razbili in ves bron odnesli v Babilon. 18 Pobrali so tudi posode, lopate, nože, kropilnice, skodele in vse bronaste priprave, ki so se rabile pri bogoslužju. 19 Poveljnik telesne straže je odnesel tudi sklede, ponve, kropilnice, posode, svečnike, skodele in čaše, ki so bili iz čistega zlata ali iz čistega srebra. 20 Obeh stebrov, enega morja, dvanajstih bronastih volov, ki so bili pod njim, in stojal, ki jih je kralj Salomon naredil za GOSPODOVO hišo – vseh teh bronastih predmetov ni bilo mogoče stehtati. 21 Stebri so bili osemnajst komolcev visoki, vsak steber, dvanajst komolcev pa je meril v obsegu; debel je bil štiri palce in votel. 22 Na njem je bil bronast glavič; glavič je bil visok pet komolcev, krog in krog glaviča pa je bila mreža z granatnimi jabolki, vse iz brona. Prav tak je bil tudi drugi steber z granatnimi jabolki. 23 Granatnih jabolk je bilo šestindevetdeset, s presledki. Vseh granatnih jabolk okoli mreže je bilo sto.
24 Poveljnik telesne straže je vzel vélikega duhovnika Serajája, drugega duhovnika Cefanjája in tri čuvaje na pragu. 25 Iz mesta je vzel enega častnika, ki je poveljeval vojakom, sedem mož izmed kraljevih svetovalcev, ki so jih našli v mestu, tajnika vrhovnega poveljnika, ki je nabiral vojake med prebivalstvom, in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so se znašli v mestu. 26 Te je torej vzel poveljnik telesne straže Nebuzaradán in jih odpeljal k babilonskemu kralju v Riblo. 27 In babilonski kralj jih je potolkel in usmrtil v Ribli, v deželi Hamátu. Tako je bil Juda odpeljan s svoje zemlje v izgnanstvo.
28 To pa je število ljudi, ki jih je Nebukadnezar odpeljal v izgnanstvo: v sedmem letu tri tisoč triindvajset Judovcev; 29 v osemnajstem Nebukadnezarjevem letu pa iz Jeruzalema osemsto dvaintrideset ljudi. 30 V triindvajsetem Nebukadnezarjevem letu je poveljnik telesne straže Nebuzaradán odpeljal v izgnanstvo sedemsto petinštirideset Judovcev. Vseh ljudi je bilo torej štiri tisoč šeststo.
Kralj Jojahín pomiloščen
(2 Kr 25,27–30)
31 V sedemintridesetem letu izgnanstva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, petindvajsetega v mesecu, je babilonski kralj Evíl Merodáh v letu, ko je postal kralj, pomilostil Judovega kralja Jojahína in ga izpustil iz ječe. 32 Prijazno je govoril z njim in mu dal višji sedež kakor kraljem, ki so bili pri njem v Babilonu. 33 Smel je odložiti jetniško obleko in redno jesti pri njem vse dni svojega življenja. 34 Babilonski kralj mu je dal obrok kot reden vsakdanji obrok do dneva njegove smrti, vse dni njegovega življenja.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2003 Svetopisemska družba Slovenije

Kupi Sveto pismo v obliki e-knjige ali si naloži brezplačno svetopisemsko literaturo!

Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  7.4.2020, do zdaj izpisanih odlomkov: 65.948.018, danes: 9.415
Čas izvajanja programa: 0.26s