|
16 Tako govori Gospod:
Prepreči svojemu glasu jok,
solze svojim očem,
kajti dobila je plačilo za svoje delo,
govori Gospod:
vrnejo se iz sovražnikove dežele.
17 Je upanje za tvojo prihodnost,
govori Gospod:
otroci se vrnejo na svojo zemljo.
18 Dobro slišim, da Efrájim toži:
»Pokoril si me in moral sem se pokoriti
kakor neukročeno tele.
Obrni me nazaj, da se spreobrnem,
saj si ti Gospod, moj Bog.
19 Da, potem ko sem se obrnil proč, sem se skesal,
potem ko sem bil poučen, sem se tolkel po kolku:
Sram me je bilo in tudi zardel sem,
ker sem prenašal sramoto svoje mladosti.«
20 Ali je Efrájim moj dragi sin
ali otrok ljubljenček?
Kadar koli mu zagrozim,
se še in še spomnim nanj.
Zato moje srce bije zanj,
zagotovo se ga usmilim,
govori Gospod.
21 Postavi si kažipote,
naredi si znamenja,
pazi na cesto,
na pot, po kateri si hodila.
Vrni se, devica Izraelova,
vrni se v svoja mesta.
22 Doklej se boš obotavljala,
hči odpadnica?
Kajti Gospod je ustvaril nekaj novega v deželi:
žena obdaja  Ali objema. moža!
Tudi Judeja bo obnovljena
23 Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Še bodo v Judovi deželi in v njenih mestih govorili tole besedo, ko obrnem njihovo usodo:
»Gospod naj te blagoslovi, pašnik pravičnosti,
sveta gora.«
24 Tam bodo skupaj prebivali Juda in vsa njegova mesta, kmetovalci in kateri se pomikajo s čredo.
25 Kajti nasitil bom izčrpanega
in okrepil Db. napolnil. vsakega, ki omedleva.
26 Nato sem se prebudil in pogledal; spanje mi je dobro délo.
Juda in Izrael
27 Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko Izraelovo in Judovo hišo obdarim s človeškim potomstvom in z živalskim potomstvom.
28 Kakor sem bedel nad njimi, da bi jih izruval in zrušil, razdejal, ugonobil in onesrečil, tako bom bedel nad njimi, da jih pozidam in zasadim, govori Gospod.
Osebna odgovornost
29 Tiste dni ne bodo več govorili:
»Očetje so jedli kislo grozdje,
zobje otrok pa so skominasti.«
30 Temveč vsak bo umrl zaradi svoje krivde; zobje vsakega, ki bo jedel kislo grozdje, bodo skominasti.
Nova zaveza
31 Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko bom z Izraelovo hišo in Judovo hišo sklenil novo zavezo.
32 Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti tistega dne, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpeljal iz egiptovske dežele; to zavezo z menoj so prelomili, čeprav sem bil njihov gospodar, govori Gospod.
33 To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori Gospod: Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.
34 Ne bodo več učili vsak svojega rojaka, vsak svojega brata in rekli: »Spoznajte Gospoda!«, ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega med njimi, govori Gospod. Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom več spominjal.
Bog ostaja zvest Izraelu
35 Tako govori Gospod,
ki daje sonce za svetlobo podnevi,
stalnost Db. zakone. lune in zvezd za luč ponoči,
ki razburka morje, da vzkipe njegovi valovi,
Gospod nad vojskami mu je ime:
36 Samo če ti zakoni odpovedo pred mano,
govori Gospod,
tudi Izraelovo potomstvo preneha biti narod
pred mano vse dni.
|
