|
2 Napad kobilic – Gospodov dan
1 Zatrobite v rog na Sionu,
zaženite krik na gori moje svetosti!
Naj trepetajo vsi prebivalci dežele,
kajti prihaja dan Gospodov, kajti blizu je:
2 dan teme in mraka,
dan oblakov in megle.
Kakor zarja se po gorah širi
številno in močno ljudstvo,
kakršnega ni bilo od vekov
in ga za njim ne bo več
do let mnogih rodov.
3 Pred njim požira ogenj,
za njim požiga plamen.
Kakor edenski vrt je dežela pred njim,
za njim je opustošena puščava,
nobena reč mu ne ubeži.
4 Njihova podoba je kakor podoba konj,
dirjajo kakor jahalni konji.
5 Kakor glas bojnih vozov
poskakujejo po vrhovih gora,
kakor glas ognjenega plamena,
ki požira strnje,
kakor mogočno ljudstvo,
pripravljeno za boj.
6 Pred njimi trepetajo ljudstva,
vsi obrazi kažejo bledico.
7 Tekajo kakor junaki,
na obzidje se vzpenjajo kakor bojevniki.
Vsak gre po svoji stezi,
njihove steze se ne zapletajo.
8 Drug drugega ne zadevajo,
vsak gre po svoji poti,
skozi lino padajo,
bojne vrste ne pretrgajo.
9 Naskakujejo mesto,
tekajo po obzidju,
vzpenjajo se v hiše,
skoz okna prihajajo kakor tat.
10 Pred njimi trepeta zemlja,
se trese nebo,
sonce in luna temnita,
zvezde izgubljajo svojo svetlobo.
11 Gospod pa daje svoj glas
pred svojo vojsko,
ker je silno velik njegov tabor,
ker je mogočen tisti, ki izpolnjuje njegovo besedo;
ker je velik dan Gospodov
in silno strašen, kdo ga bo prestal!
Poziv k spreobrnjenju
12 Tudi zdaj, govori Gospod,
se obrnite k meni z vsem svojim srcem,
s postom, z jokom in žalovanjem;
13 pretrgajte svoja srca, ne svojih oblačil.
Vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu,
kajti milostljiv je in usmiljen,
počasen v jezi in bogat v dobroti
in se kesa hudega.
14 Kdo ve, morda se obrne in kesa
in pusti za seboj blagoslov,
jedilno in pitno daritev
za Gospoda, vašega Boga.
15 Zatrobite v rog na Sionu,
posvetite post,
oznanite slovesen shod,
16 zberite ljudstvo!
Posvetite shod,
pridružite starčke,
zberite otročiče
in dojenčke na prsih,
naj pride ženin iz svoje sobe
in nevesta iz svoje spalnice.
17 Med lopo in oltarjem naj jokajo
duhovniki, Gospodovi služabniki.
Rekó naj: »Prizanesi, Gospod, svojemu ljudstvu,
ne daj svoje dediščine v zasramovanje,
da bi jim vladali narodi.
Zakaj bi rekli med narodi:
›Kje je njihov Bog?‹«
Bog odgovarja
18 Gospod se je razvnel za svojo deželo
in se usmilil svojega ljudstva.
19 Gospod je odgovoril in rekel svojemu ljudstvu:
Glejte, pošiljam vam
žita, vina in olja,
in se boste sitili z njim.
Ne bom vas več dal
narodom v zasmeh.
20 Njega, ki prihaja s severa, bom oddaljil od vas
in ga pognal v deželo, ki je suha in pusta:
njegov prednji roj proti vzhodnemu morju,
njegov zadnji roj proti zahodnemu morju,
in njegov smrad se bo vzdigoval, njegov gnus se bo vzdigoval,
ker je poveličeval svoje delo.
21 Ne boj se, zemlja,
raduj in veseli se,
kajti Gospod dela velike reči.
22 Ne bojte se, poljske živali,
kajti ozeleneli so pašniki v pustinji,
kajti drevje prinaša svoj sad,
smokva in trta dajeta svoje bogastvo.
23 Sinovi sionski, radujte se,
veselite se v Gospodu, svojem Bogu,
kajti daje vam jesenskega dežja, kakor je prav,  Ali jesenskega dežja za blaginjo.
daje vam, da pada dež,
jesenski in spomladanski dež, kakor poprej.
24 Mlatišča bodo polna žita,
kadi bodo zvrhane vina in olja.
25 Povrnil vam bom letine,
ki so vam jih požrle kobilice rojivka, skakalka,
glodalka in grizljivka, moja velika vojska,
ki sem jo poslal proti vam.
26 Jedli boste, jedli, se sitili
in hvalili ime Gospoda, svojega Boga,
ki je čudovito ravnal z vami,
in moje ljudstvo ne bo osramočeno na veke.
27 Spoznali boste, da sem sredi Izraela jaz,
da sem jaz, Gospod, vaš Bog, in drugega ni,
in moje ljudstvo ne bo osramočeno na veke.
|
