41
Po drugačnem štetju 41,9.1 Če bo njegovo zaupanje ogoljufano,
mar bo podlegel tistemu, kateremu se je pokazal? Ali Glej, upanje (vsakogar) je lažnivo, / podleže že ob pogledu nanj.
2 Ne bo postal okruten, če ga bo izzival? Ali Nihče ni tako drzen, da bi ga izzival.
In kdo je, ki se postavlja pred menoj?
3 Kdo je prišel predme, da naj poravnam?
Pod vsem nebom, moj je! Ali Kdo mi je kaj dal, da naj poravnam? / Vse, kar je pod nebom, je moje!
4 Ne bom molčal o njegovih udih,
o moči in lepoti njegove postave.
5 Kdo je privzdignil robove njegove obleke,
kdo je predrl njegov dvojni nagobčnik? Gr. oklep.
6 Kdo je odprl vrata njegovega obličja?
Okrog njegovih zob je groza.
7 Prsni koš Db. Ponos; gr., lat. Hrbet. je ogrodje iz ščitov,
čvrsto so strnjeni kakor s pečatom.
8 Drug za drugim se tesno vrstijo,
še sapica ne prodre mednje.
9 Drug drugega se trdno držijo,
stikajo se in se ne razklepajo.
10 Njegovo kihanje izžareva svetlobo,
njegove oči so kakor trepalnice zore.
11 Iz njegovega žrela švigajo plamenice,
uhajajo ognjene iskre.
12 Iz njegovih nozdrvi se vzdiguje dim
kakor iz puhajočega lonca nad ločjem.
13 Njegovo dihanje je žgoče oglje, Ali vžiga oglje.
plamen mu šviga iz žrela.
14 V njegovem tilniku prebiva moč,
pred njim poskakuje obup. Ali groza.
15 Podgrlje njegovega telesa je napeto,
kakor zlito je na njem, nič ohlapno.
16 Njegovo srce je trdo kakor kamen,
trdo kakor spodnji mlinski kamen.
17 Kadar se vzdigne, se prestrašijo junaki, Ali bogovi.
preplašeni klonejo.
18 Kogar doseže, mu meč ne pomaga,
ne kratka sulica ne ščit. Tako gr.; hebr. Nič ne zaleže, če se ga dotakne meč / ali sulica ali kopje ali puščica.
19 Železo ima za slamo,
bron za trhel les.
20 Puščica ga ne požene v beg,
kamni iz prače se mu spreminjajo v strnje.
21 Kij mu je kakor strnje,
frčanju kopja se smeje.
22 Pod seboj ima ostre črepinje,
po blatu se vlači kakor mlatilne sani.
23 Globoko vodo vzvalovi kakor kotel,
morje speni, da je kakor mazilo.
24 Za sabo pušča svetlo stezo,
vodovje spreminja v sivino. Ali v sive lase.
25 Ni mu enakega na zemlji,
narejen je brez strahu.
26 Na vse gleda prezirljivo,
to je kralj vseh zverin.
Drugi Jobov odgovor: Job odstopi
42
1 Nato je Job odgovoril Gospodu in rekel:
2 Zdaj vem, da vse premoreš
in ni ovire za noben tvoj sklep.
3 »Kdo je ta, ki brez znanja zamegljuje posvèt?«
Zato sem govoril in nisem razumel reči,
ki so zame pretežke in jih ne poznam.
4 Poslušaj torej ti, jaz pa bom govoril,
vprašal te bom in ti me poúči!
5 Z ušesom sem slišal o tebi,
a zdaj te je videlo moje oko.
6 Zato odstopam in se kesam
v prahu in pepelu.
Sklep
Job dobi pravdo s prijatelji
7 Potem ko je Gospod tako govoril Jobu, je Gospod rekel Elifázu Temáncu: »Moj srd se je vnel proti tebi in proti tvojima dvema prijateljema, saj o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job.
8 Zdaj si torej vzemite sedem juncev in sedem ovnov, pojdite k mojemu služabniku Jobu in jih darujte v žgalno daritev zase, moj služabnik Job pa naj moli za vas. Le zaradi njega vam ne bom poplačal po vaši norosti, kajti o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job.«
9 Tedaj so šli Elifáz Temánec, Bildád Suhéjec in Cofár Naámčan in so storili, kakor jim je ukazal Gospod. In Gospod se je ozrl na Joba.
Bog nagradi Joba
10 In Gospod je obrnil Jobovo usodo, ko je prosil za svoje prijatelje. In Gospod je dvakratno povrnil Jobu vse, kar je imel prej.
11 Tedaj so prišli k njemu vsi njegovi bratje, vse njegove sestre in vsi njegovi znanci ter so jedli z njim v njegovi hiši. Izrazili so mu sožalje in ga potolažili za vse húdo, ki ga je Gospod poslal nadenj. Dali so mu tudi vsak po en cekin in po en zlat uhan.
12 Gospod pa je poslej Joba blagoslavljal še bolj ko prej. Imel je štirinajst tisoč ovac in šest tisoč kamel, tisoč parov volov in tisoč oslic.
13 Imel je sedem sinov in tri hčere.
14 Prvi je dal ime Golobica, drugi Dišavka in tretji Lepotica.
15 V vsej deželi ni bilo tako lepih žensk, kakor so bile Jobove hčere. Njihov oče jim je dal dediščino med njihovimi brati.
16 Job je potem živel še sto štirideset let in videl svoje sinove in svoje vnuke do četrtega rodu.
17 In Job je umrl star in nasičen z dnevi.
|