|
38 Prvi Gospodov govor: Bog razodeva Jobu svoje znanje
1 Tedaj je Gospod iz viharja spregovoril Jobu in rekel:
2 Kdo je ta, ki zatemnjuje posvèt
z govori brez znanja?
3 Opaši kakor junak svoja ledja,
vprašal te bom in ti me pouči!
Stvarjenje kopnega
4 Kje si bil, ko sem utemeljeval zemljo?
Povej to, če imaš kaj razuma!
5 Kdo je določil njene mere, ali morda veš?
Ali kdo je potegnil čeznjo merilno vrvico?
6 Na čem stojijo njeni stebri,
ali kdo je položil njen vogalni kamen,
7 ko so se skupaj veselile jutranje zvezde
in vriskali vsi Božji sinovi?  Tj. verjetno duhovna bitja, člani nebeškega zbora; gr. vsi moji angeli.
Ukročeno morje
8 Kdo je zaprl morje z vrati,
ko je izbruhnilo in ušlo iz materinega naročja? Db. iz maternice.
9 Ko sem mu dal za oblačilo meglice,
za njegove plenice temne oblake,
10 ko sem nasipal proti njemu svojo mejo,
mu postavil zapah in vrata
11 ter rekel: »Do sem pojdeš, naprej pa ne,
tu bo obstala moč tvojih valov!«
Menjava dneva in noči
12 Si kdaj, odkar živiš, zapovedal jutru,
pokazal zori njeno mesto,
13 da prime za robove zemlje
in strese z nje krivičnike,
14 se spremeni kakor vosek pod pečatom
in stoji kakor obleka?
15 Krivičnikom pa se njihova luč odtegne,
že vzdignjeni laket se zlomi.
Podzemlje in skrajni konci zemlje
16 Si prišel do vrelcev morja,
se sprehajal po dnu pravodovja? Ali globočine, brezna.
17 Ali so se ti odprla vrata smrti,
si videl vrata smrtne sence?
18 Si dojel razsežnosti zemlje,
povej, če vse to veš!
19 Kje je pot k prebivališču luči
in kje je kraj teme,
20 da ju popelješ do njunih meja,
ju poučiš o stezah do njunega doma?
21 Ti veš, saj si se takrat že rodil,
število tvojih let je veliko!
Nebesne shrambe
22 Si prišel do zalog snega
in videl zaloge toče,
23 ki sem jih pripravil za čas stiske,
za dan bitke in vojne?
24 Kje je pot do tja, kjer se deli luč,
od koder se po zemlji širi vzhodnik?
25 Kdo je predrl nalivu odtok
in pot blisku in gromu,
26 da pada dež na zemljo, kjer ni ljudi,
na puščavo, ki v njej ni človeka,
27 da napaja puste goličave,
daje, da poganja zelenje?
28 Ali ima dež očeta,
kdo rodi rosne kaplje?
29 Iz čigavega telesa prihaja led,
kdo poraja slano izpod neba?
30 Vode se strdijo kakor v kamen,
gladina vodovja je trdno sklenjena.
Upravljanje nebesnih teles in pojavov
31 Ali ti držiš skupaj Gostosevce,
ali ti rahljaš vezi Oriona?
32 Ali izpeljuješ živalski krog ob njegovem času
in vodiš Medveda z njegovimi mladiči?
33 Ali poznaš zakone neba
in določaš njegov vpliv na zemljo?
34 Ali moreš povzdigniti svoj glas do oblakov,
da bi te pokrila obilica vode?
35 Ali moreš pošiljati bliske, da bi odhajali
in ti govorili: »Tukaj smo!«
36 Kdo je položil modrost v zametke Ali v oblake ali v ibisa ali v (človekovo) notranjost; hebr. nejasno.
ali kdo je dal petelinu Ali megli ali duhu; hebr. nejasno. razumnost?
37 Kdo šteje oblake z modrostjo
in nagiblje mehove neba,
38 ko se prah sprijemlje v prst
in se stapljajo grude?
Divje živali
39 Mar ti loviš plen za levinjo
in tešiš lakoto levičem,
40 ko ležijo v brlogih,
čepijo na preži v goščavi?
41 Kdo pripravlja plen za krokarja,
ko njegovi mladiči vpijejo k Bogu
in omahujejo brez hrane?
39
1 Veš za čas, ko kotijo divje koze,
nadziraš porodne bolečine košut?
2 Šteješ mesece njihove brejosti,
veš za čas, kdaj bodo povrgle?
3 Sključijo se, skotijo svoje mladiče,
rešijo se svojih bolečin.
4 Njihovi mladiči se krepijo in rastejo na prostem,
odhajajo in se ne vračajo več k njim.
5 Kdo je dal hitremu oslu prostost,
kdo je razvezal vezi divjemu oslu,
6 ki sem mu dal puščavo za dom,
solnato pokrajino za bivališče?
7 Smeje se mestnemu vrvenju,
ne sliši gonjačevega vpitja.
8 Za svojo pašo raziskuje gore,
stika za vsako zelenjavo.
9 Ti bo divji vol hotel služiti,
prenočevati pri tvojih jaslih?
10 Boš divjega vola z vrvjo prisilil v razor,
bo vlekel za teboj brazdo po dolini?
11 Mu boš zaupal, ker je silno močan,
in mu prepustil svoj pridelek?
12 Mu boš verjel, da bo šel domov,
pripeljal tvoj posevek na mlatišče?
13 Nojeva perut je vesela,
kot da je krilo in perje štorklje, Hebr. nejasno.
14 saj prepušča zemlji svoja jajca
in jih greje na tleh.
15 Pozablja, da jih lahko stre noga,
zdrobi divja žival.
16 Trdo ravna s svojimi mladiči,
kakor da bi ne bili njegovi,
ni ga strah, da bo njegov trud zaman.
17 Kajti Bog mu je odrekel modrost,
razsodnosti mu ni dodelil.
18 V trenutku, ko se požene v višino,
zasmehuje konja in njegovega jezdeca.
19 Si ti podelil konju moč,
odel njegov vrat z grivo?
20 Mu ti daješ, da skače kakor kobilica?
Njegovo silno rezgetanje zbuja grozo.
21 S kopitom koplje in se veseli,
silen gre orožju nasproti.
22 Zaničuje strah in se ne plaši,
meču se ne izmika.
23 Na njem rožlja tulec,
bliskata se sulica in kopje.
24 V drgetu in razburjenju požira tla,
ne stoji pri miru, kadar se oglasi rog.
25 Kolikorkrat se oglasi rog, zahrže: Huj!
Že od daleč voha bitko,
klicanje poveljnikov in bojni krik.
26 Ali sokol po tvoji pameti postane goden,
razpenja svoje peruti proti jugu?
27 Se orel na tvoje povelje vzdiguje visoko,
da si napravi gnezdo v višavi?
28 V skalah prebiva in prenočuje,
na skalnem zobu v zaklonišču.
29 Od tam si išče hrano,
daleč vidijo njegove oči.
30 Njegovi mladiči hlepijo po krvi,
kjer so trupla, tam je on.
40
1 Tedaj je Gospod spregovoril Jobu in rekel:
2 »Se bo nasprotovalec še prepiral z Mogočnim?
Kdor obtožuje Boga, naj odgovori!«
Prvi Jobov odgovor: Job prizna, da je premajhen
3 Nato je Job odgovoril Gospodu in rekel:
4 Glej, premajhen sem. Kaj naj ti odgovorim?
Svojo roko si polagam na usta.
5 Enkrat sem govoril, pa ne bom več odgovarjal,
dvakrat, pa ne bom več poskušal.
Drugi Gospodov govor: Bog razodeva Jobu svojo moč
6 Tedaj je Gospod iz viharja spregovoril Jobu in rekel:
7 Opaši kakor junak svoja ledja,
vprašal te bom in ti me poúči!
8 Hočeš razveljaviti mojo sodbo,
me obsoditi, da bi ti imel prav?
9 Ali imaš laket kakor Bog,
grmiš z glasom kakor on?
Bog ponudi Jobu svoje mesto
10 Okrási se z vzvišenostjo in veličastvom,
obleci se v dostojanstvo in sijaj!
11 Izlij izbruhe svoje jeze,
poglej vsakega prevzetneža in ga ponižaj!
12 Poišči vsakega ošabneža in ga ukloni,
potlači krivičnike na njihovem mestu!
13 Skupaj jih zakoplji v zemljo,
potisni njihovo obličje v temo! Db. v skrit (kraj).
14 Potem te bom hvalil tudi jaz,
da ti daje zmago tvoja desnica.
Behemót
15 Poglej Behemóta, Tj. verjetno povodnega konja ali pa vodno pošast. ki sem ga naredil kakor tebe,
hrani se s travo kakor govedo.
16 Glej njegovo moč v njegovih ledjih,
njegovo čvrstost v mišicah njegovega trebuha.
17 Svoj rep izteguje kakor cedra,
kite njegovih beder so prepletene.
18 Njegovo okostje je bronasto ogrodje,
njegove kosti so kakor železne palice,
19 on je prvenec Božjih del,
nosi vgrajen svoj meč. Db. naj njegov stvarnik približa njegov meč; hebr. nejasno.
20 Saj mu gore dajejo hrano,
vse poljske živali se igrajo tam.
21 Pod lotosovimi grmi leži,
skrit v trstju in močvirju.
22 Lotosovi grmi ga pokrivajo s senco,
obdajajo ga vrbe ob vodi.
23 Glej, tok reke zadržuje, Ali če reka divja. ne zbeži,
miren je, čeprav mu Jordan dere proti gobcu.
24 Lovi ga v njegove tolmune, Ali s kavlji; db. pred njegovimi očmi; hebr. nejasno.
nos mu prebada z zajetji. Ali z zankami.
Leviatán
Po drugačnem štetju 41,1.25 Moreš s trnkom izvleči Leviatána, Tj. verjetno krokodila ali pa morsko pošast.
mu z vrvjo ukrotiti jezik?
26 Mu vtikaš vrv iz protja skozi nozdrvi,
mu s kavljem prebadaš čeljust?
27 Ali te pogosto prosi,
milo govori s teboj?
28 Hoče skleniti zavezo s teboj,
ga lahko najameš za stalnega služabnika?
29 Se igraš z njim kakor ptiček, Ali kakor s ptičkom.
ga lahko daš na vrvico za svoje dékle?
30 Ali trži z njim ribiška družba,
ga delijo med trgovce?
31 Ali lahko zasajaš kavlje v njegovo kožo,
ribiške osti v njegovo glavo?
32 Položi svojo roko nanj!
Pomisli na boj! Nikar ne nadaljuj! Ali Ne stôri tega še enkrat!
Po drugačnem štetju 41,9.1 Če bo njegovo zaupanje ogoljufano,
mar bo podlegel tistemu, kateremu se je pokazal? Ali Glej, upanje (vsakogar) je lažnivo, / podleže že ob pogledu nanj.
2 Ne bo postal okruten, če ga bo izzival? Ali Nihče ni tako drzen, da bi ga izzival.
In kdo je, ki se postavlja pred menoj?
3 Kdo je prišel predme, da naj poravnam?
Pod vsem nebom, moj je! Ali Kdo mi je kaj dal, da naj poravnam? / Vse, kar je pod nebom, je moje!
4 Ne bom molčal o njegovih udih,
o moči in lepoti njegove postave.
5 Kdo je privzdignil robove njegove obleke,
kdo je predrl njegov dvojni nagobčnik? Gr. oklep.
6 Kdo je odprl vrata njegovega obličja?
Okrog njegovih zob je groza.
7 Prsni koš Db. Ponos; gr., lat. Hrbet. je ogrodje iz ščitov,
čvrsto so strnjeni kakor s pečatom.
8 Drug za drugim se tesno vrstijo,
še sapica ne prodre mednje.
9 Drug drugega se trdno držijo,
stikajo se in se ne razklepajo.
10 Njegovo kihanje izžareva svetlobo,
njegove oči so kakor trepalnice zore.
11 Iz njegovega žrela švigajo plamenice,
uhajajo ognjene iskre.
12 Iz njegovih nozdrvi se vzdiguje dim
kakor iz puhajočega lonca nad ločjem.
13 Njegovo dihanje je žgoče oglje, Ali vžiga oglje.
plamen mu šviga iz žrela.
14 V njegovem tilniku prebiva moč,
pred njim poskakuje obup. Ali groza.
15 Podgrlje njegovega telesa je napeto,
kakor zlito je na njem, nič ohlapno.
16 Njegovo srce je trdo kakor kamen,
trdo kakor spodnji mlinski kamen.
17 Kadar se vzdigne, se prestrašijo junaki, Ali bogovi.
preplašeni klonejo.
18 Kogar doseže, mu meč ne pomaga,
ne kratka sulica ne ščit. Tako gr.; hebr. Nič ne zaleže, če se ga dotakne meč / ali sulica ali kopje ali puščica.
19 Železo ima za slamo,
bron za trhel les.
20 Puščica ga ne požene v beg,
kamni iz prače se mu spreminjajo v strnje.
21 Kij mu je kakor strnje,
frčanju kopja se smeje.
22 Pod seboj ima ostre črepinje,
po blatu se vlači kakor mlatilne sani.
23 Globoko vodo vzvalovi kakor kotel,
morje speni, da je kakor mazilo.
24 Za sabo pušča svetlo stezo,
vodovje spreminja v sivino. Ali v sive lase.
25 Ni mu enakega na zemlji,
narejen je brez strahu.
26 Na vse gleda prezirljivo,
to je kralj vseh zverin.
Drugi Jobov odgovor: Job odstopi
42
1 Nato je Job odgovoril Gospodu in rekel:
2 Zdaj vem, da vse premoreš
in ni ovire za noben tvoj sklep.
3 »Kdo je ta, ki brez znanja zamegljuje posvèt?«
Zato sem govoril in nisem razumel reči,
ki so zame pretežke in jih ne poznam.
4 Poslušaj torej ti, jaz pa bom govoril,
vprašal te bom in ti me poúči!
5 Z ušesom sem slišal o tebi,
a zdaj te je videlo moje oko.
6 Zato odstopam in se kesam
v prahu in pepelu.
Sklep
Job dobi pravdo s prijatelji
7 Potem ko je Gospod tako govoril Jobu, je Gospod rekel Elifázu Temáncu: »Moj srd se je vnel proti tebi in proti tvojima dvema prijateljema, saj o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job.
8 Zdaj si torej vzemite sedem juncev in sedem ovnov, pojdite k mojemu služabniku Jobu in jih darujte v žgalno daritev zase, moj služabnik Job pa naj moli za vas. Le zaradi njega vam ne bom poplačal po vaši norosti, kajti o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job.«
9 Tedaj so šli Elifáz Temánec, Bildád Suhéjec in Cofár Naámčan in so storili, kakor jim je ukazal Gospod. In Gospod se je ozrl na Joba.
Bog nagradi Joba
10 In Gospod je obrnil Jobovo usodo, ko je prosil za svoje prijatelje. In Gospod je dvakratno povrnil Jobu vse, kar je imel prej.
11 Tedaj so prišli k njemu vsi njegovi bratje, vse njegove sestre in vsi njegovi znanci ter so jedli z njim v njegovi hiši. Izrazili so mu sožalje in ga potolažili za vse húdo, ki ga je Gospod poslal nadenj. Dali so mu tudi vsak po en cekin in po en zlat uhan.
12 Gospod pa je poslej Joba blagoslavljal še bolj ko prej. Imel je štirinajst tisoč ovac in šest tisoč kamel, tisoč parov volov in tisoč oslic.
13 Imel je sedem sinov in tri hčere.
14 Prvi je dal ime Golobica, drugi Dišavka in tretji Lepotica.
15 V vsej deželi ni bilo tako lepih žensk, kakor so bile Jobove hčere. Njihov oče jim je dal dediščino med njihovimi brati.
16 Job je potem živel še sto štirideset let in videl svoje sinove in svoje vnuke do četrtega rodu.
17 In Job je umrl star in nasičen z dnevi.
|
