23 In posebej se je obrnil k svojim učencem in rekel: »Srečne oči, ki vidijo, kar vi vidite! 24 Zakaj povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«

25 In glej, neki učitelj postave je vstal in ga je takole skušal: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« 26 On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« 27 Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« 28 »Prav si odgovoril,« mu je rekel; »to izvršuj in boš živel.«

29 Ta pa se je hotel opravičiti in je Jezusu rekel: »In kdo je moj bližnji?« 30 Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali rane ter so odšli in ga pustili napol mrtvega. 31 Primerilo pa se je, da je šel po tisti poti neki duhovnik; in ga je videl in šel mimo. 32 Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga videl, šel mimo. 33 Ko pa je neki popoten Samarijan prišel do njega in ga videl, se mu je v srce zasmilil. 34 Pristopil je k njemu in v njegove rane vlil olja in vina ter jih obvezal; in posádil ga je na svoje živinče, peljal do gostišča in poskrbel zanj. 35 Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju ter rekel: ‚Poskrbi zanj, in kar boš več potrošil, ti jaz nazaj grede povrnem.‘ 36 Kateri izmed teh treh, se ti zdi, je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« 37 On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.«

Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«