1 Bilo je dva dni pred pasho in praznikom nekvašenega kruha. Véliki duhovniki in pismouki so iskali način, kako bi ga z zvijačo prijeli in usmrtili. 2 Govorili pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nemira med ljudstvom.«

3 Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedèl pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. 4 Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja? 5 Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarijev in denar dali ubogim!« In jezili so se nanjo. 6 Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. 7 Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno. 8 Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je pomazilila telo za pogreb. 9 Resnično, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«

10 Tedaj je Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, šel k vélikim duhovnikom, da bi jim ga izročil. 11 Ko so za to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denar. Iskal je torej način, kako bi jim ga ob priložnosti izročil.

12 Prvi dan nekvašenega kruha, ko so žrtvovali pashalno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« 13 Tedaj je poslal dva izmed učencev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel moški, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim 14 in tam, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ›Učitelj pravi: Kje je moj prostor, kjer bi jedel pashalno jagnje s svojimi učenci?‹ 15 In pokazal vama bo v nadstropju veliko jedilnico, pripravljeno in urejeno; tam nam pripravita.« 16 Učenca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je povedal, in sta pripravila pashalno jagnje. 17 Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi. 18 In ko so sedeli pri mizi in jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas, tisti, ki z menoj jé, me bo izdal.« 19 Prevzela jih je žalost in drug za drugim so mu govorili: »Saj nisem jaz?« 20 On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajsterih je, tisti, ki z menoj pomaka v skledo. 21 Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem se izroča Sin človekov. Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.«

22 Medtem ko so jedli, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« 23 Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. 24 In rekel jim je: »To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge. 25 Resnično, povem vam: Ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.« 26 In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.

27 Jezus jim je rekel: »Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je:

32 Prišli so na kraj z imenom Getsemani, in Jezus je rekel svojim učencem: »Sedíte tukaj, dokler bom molil!« 33 S seboj je vzel Petra, Jakoba in Janeza. Osupnil je od groze in začel trepetati. 34 Rekel jim je: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite!« 35 In šel je malo naprej, se vrgel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega. 36 Govoril je: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!« 37 Nato je šel in ugotovil, da spijo. Petru je rekel: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro ostati buden? 38 Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.« 39 Spet je odšel in molil z istimi besedami. 40 In ko se je vrnil, je spet odkril, da spijo. Njihove oči so bile težke in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. 41 Prišel je tretjič in jim rekel: »Še vedno spite in počivate? Dovolj je! Ura je prišla. Zdaj je Sin človekov izročen v roke grešnikov. 42 Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izročil, se je približal.«

43 In takoj, ko je še govoril, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim množica ljudi z meči in koli. Poslali so jih véliki duhovniki, pismouki in starešine. 44 Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Kogar bom poljubil, tisti je. Primite ga in ga varno odpeljite.« 45 Ko je prišel, je takoj stopil k njemu, rekel: »Rabi!« in ga poljubil. 46 Oni pa so iztegnili roke po njem in ga prijeli. 47 Eden izmed tistih, ki so stali zraven, je izdrl meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. 48 Tedaj jim je Jezus dejal: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. 49 Dan na dan sem učil pri vas v templju in me niste prijeli. Toda naj se izpolnijo Pisma.« 50 In vsi so ga zapustili in zbežali, 51 neki mladenič pa je šel za njim. Ogrnjen je bil le z lanenim oblačilom. Zgrabili so ga, 52 on pa je oblačilo pustil in gol pobegnil.

53 Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku. Tam so se zbrali vsi véliki duhovniki, starešine in pismouki. 54 Peter pa je šel od daleč za njim noter do palače vélikega duhovnika. Sedèl je s služabniki vélikega duhovnika in se grel pri ognju. 55 Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje proti Jezusu, da bi ga usmrtili, vendar ga niso mogli najti. 56 Veliko jih je sicer proti njemu po krivem pričalo, toda njihova pričevanja se niso ujemala. 57 Nato jih je nekaj nastopilo in takole lažnivo pričalo zoper njega: 58 »Mi smo ga slišali, ko je rekel: ›Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh sezidal drugega, ki ne bo narejen z rokami.‹« 59 A tudi tako se njihovo pričevanje ni ujemalo. 60 Tedaj je véliki duhovnik stopil v sredo in rekel Jezusu: »Nič ne odgovoriš? Kaj je to, kar tile pričajo proti tebi?« 61 On pa je molčal in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je znova vprašal: »Si ti Mesija, Sin Slavljenega?« 62 Jezus mu je odvrnil: »Jaz sem.

66 Ko je bil Peter spodaj na dvorišču, je prišla ena izmed dekel vélikega duhovnika. 67 Ko je videla Petra, da se greje, si ga je ogledala in rekla: »Tudi ti si bil s tem Nazarečanom, Jezusom.« 68 On pa je tajil: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« Nato je odšel ven proti preddverju in petelin je zapel. 69 Ko ga je dekla videla, je spet začela govoriti okoli stoječim: »Ta je izmed njih.« 70 On pa je spet tajil. Kmalu nato so ti, ki so stali zraven, Petru spet rekli: »Res si izmed njih, saj si vendar Galilejec.« 71 On pa se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« 72 In takoj je petelin drugič zapel in Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« In zlomil se je ter jokal.