14 In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi in doumite! 15 Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.« 17 Ko je od množice šel v hišo, so ga njegovi učenci spraševali o tem izreku. 18 Dejal jim je: »Tako? Tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj, 19 ker ne gre v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči v greznico?« S tem je razglasil vse jedi za čiste. 20 In govoril je: »Kar pride iz človeka, to ga omadežuje. 21 Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, 22 prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. 23 Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«