Svetopisemska družba Slovenije
       
Biblija.net
Stara zaveza
1 Mojzes
2 Mojzes
3 Mojzes
4 Mojzes
5 Mojzes
Jozue
Sodniki
Ruta
1 Samuel
2 Samuel
1 Kralji
2 Kralji
1 Kroniška
2 Kroniška
Ezra
Nehemija
Estera
Job
Psalmi
Pregovori
Pridigar
Visoka pesem
Izaija
Jeremija
Žalostinke
Ezekiel
Daniel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija

Devterokanonične knjige

Tobit
Judita
Estera (grška)
1 Makabejci
2 Makabejci
Modrost
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Daniel (dodatki)

Nova zaveza

Matej
Marko
Luka
Janez
Apostolska dela
Rimljanom
1 Korinčanom
2 Korinčanom
Galačanom
Efežanom
Filipljanom
Kološanom
1 Tesaloničanom
2 Tesaloničanom
1 Timoteju
2 Timoteju
Titu
Filemonu
Hebrejcem
Jakob
1 Peter
2 Peter
1 Janez
2 Janez
3 Janez
Juda
Razodetje


Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  SSP-Op  ŽJ  JUB  EKU  CHR  DAL Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik

Matej 1,1-28,20

Matej :1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28

Evangelij po Mateju
Jezusova mladost
Rodovnik Jezusa Kristusa
(Lk 3,23–38)
1
Rodovnik
Db. Knjiga rojstva.
Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina.
Abrahamu se je rodil Izak,
Db. Abraham je spočel/rodil Izaka; podobno v nadaljevanju.
Izaku se je rodil Jakob, Jakobu se je rodil Juda in njegovi bratje. Judu je Tamara rodila Pereca in Zeraha. Perecu se je rodil Hecrón, Hecrónu se je rodil Ram, Ramu se je rodil Aminadáb, Aminadábu se je rodil Nahšón, Nahšónu se je rodil Salmón, Salmónu je Rahába rodila Boaza, Boazu je Ruta rodila Obéda. Obédu se je rodil Jese. Jeseju se je rodil David, kralj.
Davidu je Urijájeva žena rodila Salomona. Salomonu se je rodil Roboám, Roboámu se je rodil Abíja, Abíju se je rodil Asá, Asáju se je rodil Józafat, Józafatu se je rodil Jorám, Jorámu se je rodil Uzíja, Uzíju se je rodil Jotám, Jotámu se je rodil Aház, Aházu se je rodil Ezekíja, 10 Ezekíju se je rodil Manáse, Manáseju se je rodil Amos, Amosu se je rodil Jošíja, 11 Jošíju pa so se rodili Jojahín in njegovi bratje ob preselitvi v Babilon.
12 Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu se je rodil Zerubabél, 13 Zerubabélu se je rodil Abihúd, Abihúdu se je rodil Eljakím, Eljakímu se je rodil Azór, 14 Azórju se je rodil Cadók, Cadóku se je rodil Ahím, Ahímu se je rodil Eliúd, 15 Eliúdu se je rodil Eleazar, Eleazarju se je rodil Matán, Matánu se je rodil Jakob, 16 Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus.
17 Vseh rodov je torej: od Abrahama do Davida štirinajst rodov, od Davida do preselitve v Babilon štirinajst rodov, od preselitve v Babilon do Kristusa štirinajst rodov.
Jezusovo rojstvo
(Lk 2,1–7)
18 Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča – bila pa je noseča od Svetega Duha. 19 Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti,
Db. javno razkrinkati.
zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil. 20 Ko je to premišljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. 21 Rodila bo sina in daj mu ime Jezus,
Ime pomeni ‘Gospod (jhvh), pomagaj!’, ‘Gospod rešuje’, ‘Gospod, reši!’ ali ‘Gospod je rešitev’.
kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« 22 Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku:
23 Glej, devica bo spočela in rodila sina
in imenovali ga bodo Emanuel,
kar v prevodu pomeni Bog z nami. 24 Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi 25 in ni je poznal,
Hebr. omiljevalni izraz za spolni odnos.
dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus.
Obisk modrih
2
Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri
Db. magi; podobno v v. 7.9.
z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda,
Ali njegovo zvezdo na Vzhodu.
in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku:
In ti, Betlehem, dežela Judova,
nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji;
iz tebe bo namreč prišel vodnik,
ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.«
Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti,
Ali na Vzhodu.
je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. 10 Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. 11 Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. 12 In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.
Beg v Egipt
13 Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« 14 Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. 15 Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina.
Herod da pomoriti otroke
16 Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. Poslal je svoje ljudi in dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, po času, kakor ga je skrbno poizvedel od modrih. 17 Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju:
18 Glas se je slišal v Rami,
jok in veliko žalovanje.
Rahela je jokala za svojimi otroki
in se ni hotela potolažiti, ker jih ni.
Vrnitev iz Egipta
19 Ko je Herod umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah 20 in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« 21 Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo. 22 Ko je slišal, da vlada v Judeji Arhelaj namesto svojega očeta Heroda, se je bal iti tja. Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. 23 Ko je prišel tja, se je naselil v mestu, ki se imenuje Nazaret, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih, da bo namreč imenovan Nazarečan.
Začetek javnega delovanja
Janez Krstnik oznanja
(Mr 1,1–8; Lk 3,1–9.15–17; Jn 1,19–28)
3
Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju:
Glas vpijočega v puščavi:
Pripravite Gospodovo pot,
zravnajte njegove steze!
Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje in iz vse pokrajine ob Jordanu. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja. Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta,‹ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. 10 Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. 11 Jaz vas krščujem v vodi
Ali z vodo.
za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil
Tj. potopil, zalil.
v Svetem Duhu
Ali s Svetim Duhom …
in ognju. 12 Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.«
Jezusov krst
(Mr 1,9–11; Lk 3,21–22)
13 Tedaj je prišel Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. 14 Janez ga je hotel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.« 15 Jezus je odgovoril in mu dejal: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pustil. 16 Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob
Nekateri rkp. dodajajo iz neba.
in prihajal nadenj. 17 In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin,
Ali moj Sin, Ljubljeni.
nad katerim imam veselje.«
Hudič skuša Jezusa
(Mr 1,12–13; Lk 4,1–13)
4
Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« On pa je odgovoril: »Pisano je:
Človek naj ne živi samo od kruha,
ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust
Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh
Db. na krilce.
templja ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je:
Svojim angelom bo zate zapovedoval
in: Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen
Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!« Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.«
Ali me počastiš ali se mi pokloniš; podobno v v. 10.
10 Jezus mu je tedaj dejal: »Poberi se, satan, kajti pisano je:
Gospoda, svojega Boga, môli
in njemu samemu služi!«
11 Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.
Jezus začne delovati v Galileji
(Mr 1,14–15; Lk 4,14–15)
12 Ko je slišal, da je bil Janez izročen,
Ali izdan.
se je umaknil v Galilejo. 13 Zapustil je Nazaret in se nastanil v Kafarnáumu, ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Neftálijevi pokrajini, 14 da se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju:
15 Dežela Zábulonova in dežela Neftálijeva,
ob poti k morju, onkraj Jordana,
poganska Galileja!
Ali Galileja narodov.
16 Ljudstvo, ki je sedelo v temi,
je zagledalo veliko luč;
in njim, ki so prebivali
Db. sedeli.
v deželi smrtne sence,
je zasvetila
Db. vzšla.
luč.
17 Od tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«
Jezus pokliče štiri ribiče
(Mr 1,16–20; Lk 5,1–11)
18 Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. 19 Rekel jima je: »Hodíta za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.« 20 Takoj sta pustila mreže in šla za njim. 21 In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedejem v čolnu popravljala
Ali pripravljala.
mreže. Poklical ju je 22 in ona dva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim.
Jezus uči in ozdravlja
(Lk 6,17–19)
23 Jezus je hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom. 24 In glas o njem se je razširil po vsej Siriji. Prinesli so k njemu vse bolnike, ki so jih mučile različne bolezni in nadloge, tudi obsedene, božjastne in hrome, in jih je ozdravil. 25 Za njim so hodile velike množice iz Galileje, Deseteromestja, Jeruzalema, Judeje in iz krajev onkraj Jordana.
Govor na gori
5
Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil:
Blagri
(Lk 6,20–23)
»Blagor
Db. Blaženi …; enako v v. 4–11.
ubogim v duhu,
kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Blagor žalostnim,
Db. tistim, ki žalujejo.
kajti potolaženi bodo.
Blagor krotkim,
kajti deželo bodo podedovali.
Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,
kajti nasičeni bodo.
Blagor usmiljenim,
kajti usmiljenje bodo dosegli.
Blagor čistim v srcu,
kajti Boga bodo gledali.
Blagor tistim, ki delajo za mir,
Ali ki ustvarjajo mir.
kajti imenovani bodo Božji sinovi.
10 Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,
kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo
Manjka v nekaterih rkp.
govorili. 12 Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«
Prispodoba o soli in luči
(Mr 9,50; Lk 14,34–35)
13 »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. 14 Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. 15 Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. 16 Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«
O postavi
17 »Ne mislite, da sem prišel razvezat
Tj. odpravit, razveljavit ali ublažit.
postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit
Ali izpolnit, uresničit, izvršit.
sem jih prišel. 18 Resnično,
Db. Amen; enako v nadaljevanju.
povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka
Db. jota, v hebr. alfabetu je jod najmanjša črka.
ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi. 19 Kdor bo torej kršil
Ali sprostil, razglasil za neveljavno; db. razvezal.
eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval
Db. delal.
in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu. 20 Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.«
O jezi
21 »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. 22 Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata,
Nekateri rkp. dodajajo zaman ali brez razloga.
bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›raká‹,
Tj. nespametnež.
bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen
in obsojen: dodano.
na peklensko dolino ognja!
Db. v géeno ognja.
23 Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, 24 pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. 25 Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. 26 Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.«
Db. kvadranta.
O prešuštvu
27 »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj! 28 Jaz pa vam pravim: Kdor koli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo. 29 Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo célo tvoje telo vrženo v peklensko dolino.
Db. v géeno.
30 In če te desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi célo tvoje telo prišlo v peklensko dolino.«
Db. v géeno.
O ločitvi
(Mt 19,9; Mr 10,11–12; Lk 16,18)
31 »Rečeno je bilo: Kdor se loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni list. 32 Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, povzroči, da ona prešuštvuje. In kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.«
O prisegi
33 »Dalje ste slišali, da je bilo starim rečeno: Ne prisegaj po krivem; izpolni pa Gospodu svoje prisege! 34 Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol, 35 ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto vélikega kralja. 36 Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega. 37 Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.«
Ali hudiča.
O maščevanju
(Lk 6,29–30)
38 »Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. 39 Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. 40 In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. 41 In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. 42 Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.«
Ljubezen do sovražnikov
(Lk 6,27–28.32–36)
43 »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. 44 Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, 45 da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. 46 Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? 47 In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? 48 Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«
O miloščini
6
»Glejte, da svoje pravičnosti ne boste izkazovali pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih.
Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Tako bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.«
O molitvi
(Lk 11,2–4)
»In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molíte takóle:
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime.
10 Pridi tvoje kraljestvo.
Zgôdi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
11 Daj nam danes naš vsakdanji
Ali bitnostni ali za življenje potrebni ali jutrišnji ali današnji.
kruh;
12 in odpústi nam naše dolge,
kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom;
13 in ne vpelji nas v skušnjavo,
Ali ne daj, da pademo v skušnjavo.
temveč reši nas hudega.
Ali hudiča; nekateri rkp. dodajajo kajti tvoje je kraljestvo, oblast in slava vekomaj.
14 Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. 15 Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.«
O postu
16 »Kadar se postite, se ne držite čemerno kakor hinavci; kazijo namreč svoje obraze, da pokažejo ljudem, kako se postijo. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. 17 Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. 18 Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skritem. In tvoj Oče, ki vidi na skritem, ti bo povrnil.«
Zaklad v nebesih
(Lk 12,33–34)
19 »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; 20 nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. 21 Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.«
Svetilka telesa
(Lk 11,34–36)
22 »Svetilka telesa je oko. Če je torej tvoje oko čisto,
Db. preprosto, enovito.
bo svetlo vse tvoje telo. 23 Če pa je tvoje oko pokvarjeno,
Ali hudobno.
bo temačno vse tvoje telo. Če je namreč luč, ki je v tebi, tema, kako velika je tema!«
Bog in mamon
(Lk 16,13)
24 »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.«
Tj. denarju, premoženju.
Zaupanje in zaskrbljenost
(Lk 12,22–34)
25 »Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili,
ali … pili: manjka v nekaterih rkp.
in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? 26 Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? 27 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?
Ali dodati en sam komolec svoji postavi.
28 In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, 29 toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih. 30 Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni? 31 Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ 32 Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. 33 Iščite najprej Božje kraljestvo
Različici nebeško kraljestvo, kraljestvo.
in njegovo
Tj. Božjo.
pravičnost in vse to vam bo navrženo. 34 Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.«
Ne sodite
(Lk 6,37–38.41–42)
7
»Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.«
Varujte, kar je sveto
»Svetega ne dajajte psom, in svojih biserov ne mečite svinjam, da jih ne pomendrajo z nogami in se nato obrnejo ter vas raztrgajo.«
Prosíte, iščite, trkajte
(Lk 11,9–13)
»Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Ali pa: kdo med vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga bo prosil kruha? 10 Ali mu bo dal kačo, če ga bo prosil za ribo? 11 Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobro tem, ki ga prosijo.«
Zlato pravilo
(Lk 6,31)
12 »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki.«
Dve poti
(Lk 13,24)
13 »Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata
so vrata: manjka v nekaterih rkp.
in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej. 14 Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.«
Drevo spoznamo po sadu
(Lk 6,43–44)
15 »Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. 16 Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? 17 Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe. 18 Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. 19 Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. 20 Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali.«
Lažni preroki
(Lk 13,25–27)
21 »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. 22 Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹
Db. veliko moči, tj. čudežev.
23 In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!‹«
Hiša na skali
(Lk 6,47–49)
24 »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. 25 Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. 26 Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. 27 Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«
28 Ko je Jezus končal te besede, so množice strmele nad njegovim naukom, 29 kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor njihovi pismouki.
Oznanjanje nebeškega kraljestva
Jezus očisti gobavca
(Mr 1,40–45; Lk 5,12–16)
8
Ko je prišel z gore, so ga spremljale velike množice. In glej, pristopil je gobavec,
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni, ki so povzročale obredno nečistost.
se poklonil pred njim do tal in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus
Dodano.
je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In pri priči je bil očiščen gob.
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni, ki so povzročale obredno nečistost.
Nato mu je Jezus rekel: »Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«
Jezus ozdravi stotnikovega služabnika
(Lk 7,1–10; Jn 4,43–54)
Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil ter govoril: »Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.« Jezus mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik pa mu je odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« 10 Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere! 11 Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. 12 Sinovi kraljestva pa bodo vrženi ven v najzunanjejšo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.« 13 Stotniku pa je Jezus rekel: »Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi!« In služabnik je ozdravel tisto uro.
Jezus jih veliko ozdravi
(Mr 1,29–34; Lk 4,38–41)
14 Ko je Jezus prišel v Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča leži in ima vročico. 15 Dotaknil se je njene roke in vročica jo je pustila. Vstala je in mu stregla. 16 Ko se je zvečerilo, so privedli k njemu veliko obsedenih. Z besedo je izgnal duhove in ozdravil vse bolnike. 17 Tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju:
On je odvzel naše slabosti
in odnesel naše bolezni.
O hoji za Jezusom
(Lk 9,57–62)
18 Ko je Jezus zagledal okrog sebe množico, je velel odriniti na drugo stran. 19 Tedaj je pristopil neki pismouk in mu rekel: »Učitelj, za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« 20 Jezus mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« 21 Nekdo drug izmed njegovih učencev pa mu je rekel: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«
Ali skrbim za očeta do njegove smrti.
22 Jezus mu je dejal: »Hôdi za menoj in pústi, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve!«
Jezus pomiri vihar
(Mr 4,34–41; Lk 8,22–25)
23 Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. 24 Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal. 25 Pristopili so k njemu, ga zbudili in rekli: »Gospod, reši nas! Izgubljeni smo!« 26 Dejal jim je: »Kaj se bojite, maloverni?« Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina. 27 Ljudje pa so se začudili in govorili: »Kakšen človek
Ali Od kod ali Kdo.
je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?«
Jezus ozdravi obsedenca v Gadárski deželi
(Mr 5,1–20; Lk 8,26–39)
28 Ko je prišel na drugo stran, v Gadársko
Različici Gergeško, Géraško.
deželo, sta mu iz grobov prišla nasproti dva obsedenca. Bila sta tako divja, da nihče ni mogel mimo po tisti poti. 29 Zavpila sta in rekla: »Kaj imava s teboj, Božji Sin? Ali si nas prišel sèm pred časom mučit?« 30 Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj. 31 Demoni so ga prosili: »Če nas hočeš izgnati, nas pošlji v čredo svinj!« 32 Rekel jim je: »Pojdite!« Šli so torej ven in vstopili v svinje. In glej, vsa čreda svinj je planila po bregu v jezero in v vodi poginila. 33 Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in sporočili vse, tudi o obsedencih. 34 Vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev.
Jezus ozdravi hromega
(Mr 2,1–12; Lk 5,17–26)
9
Stopil je v čoln, se prepeljal na drugo stran in prišel v svoje mesto. In glej, prinesli so k njemu hromega, ki je ležal na postelji. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so ti grehi!« In glej, nekaj pismoukov je reklo v sebi: »Ta govori bogokletno.« Jezus pa je spoznal
Različica videl.
njihove misli in dejal: »Zakaj v svojih srcih hudobno mislite? Kaj je namreč laže: reči: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani in hôdi‹? Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je tedaj rekel hromemu, »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« In vstal je in šel domov. Ko so množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je ljudem dal takšno oblast.
Jezus pokliče Mateja
(Mr 2,13–17; Lk 5,27–32)
Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. 10 Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. 11 Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« 12 On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. 13 Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
Vprašanje posta
(Mr 2,18–22; Lk 5,33–39)
14 Tedaj so stopili k njemu Janezovi učenci in rekli: »Zakaj se mi in farizeji toliko
Manjka v nekaterih rkp.
postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?« 15 Jezus jim je dejal: »Ali morejo svatje žalovati, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat se bodo postili. 16 Nihče ne prišije krpe iz novega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga, da nastane še hujša raztrganina. 17 Novega vina tudi ne vlivajo v stare mehove, sicer mehovi počijo in vino se razlije, mehovi pa uničijo. Novo vino vlivajo v nove mehove in se ohrani oboje.«
Oblastnikova hči in žena, ki je krvavela
(Mr 5,21–43; Lk 8,40–56)
18 Medtem ko jim je to govoril, je prišel neki oblastnik. Poklonil se mu je do tal in rekel: »Moja hči je pravkar umrla, vendar pridi, položi roko nanjo in bo živela.« 19 Jezus je vstal in šel za njim, skupaj s svojimi učenci. 20 Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. 21 Pri sebi je namreč rekla: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena.«
Ali zdrava.
22 Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.«
Ali ozdravila.
In žena je bila od tiste ure rešena.
Ali zdrava.
23 Ko je Jezus prišel pred oblastnikovo hišo ter videl piskače in razburjeno množico, 24 je govoril: »Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak spi.« Oni pa so se mu posmehovali. 25 Ko so odstranili množico, je vstopil. Prijel jo je za roko in je vstala. 26 In glas o tem je šel po vsem tistem kraju.
Jezus ozdravi dva slepa
27 Ko je Jezus odhajal od tam, sta šla za njim dva slepa in vpila: »Usmili se naju, Davidov sin!« 28 Ko je stopil v hišo, sta slepa prišla k njemu. Jezus jima je rekel: »Ali verujeta, da morem to storiti?« »Da, Gospod,« sta mu dejala. 29 Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: »Zgôdi se vama po vajini veri!« 30 In oči so se jima odprle. Jezus jima je nato ostro zabičal: »Glejta, da nihče ne izve!« 31 Ko pa sta odšla, sta ga razglašala po vsej tisti deželi.
Jezus ozdravi nemega
32 Ko sta odhajala, so privedli k njemu nemega človeka, ki je bil obseden. 33 Ko je bil demon izgnan, je nemi spregovoril. In množice so se začudile in govorile: »Nikoli se kaj takega ni videlo v Izraelu.« 34 Farizeji pa so govorili: »S poglavarjem demonov izganja demone.«
Vrstica manjka v nekaterih rkp.
Jezusovo sočutje
35 Jezus je obhodil vsa mesta in vasi. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsako bolezen in vsako slabost. 36 Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. 37 Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. 38 Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.«
Jezus pošlje dvanajstere
(Mr 3,13–19; Lk 6,12–16)
10
Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost. Imena dvanajstih apostolov pa so: prvi Simon, imenovan Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in cestninar Matej; Jakob, Alfejev sin, in Tadej; Simon Kananej in Juda Iškarijot, ki ga je izdal.
Naročila dvanajsterim
(Mr 6,7–13; Lk 9,1–6)
Teh dvanajst je Jezus poslal in jim naročil: »Ne hodíte na pot k poganom in ne vstopajte v nobeno samarijsko mesto! Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni.
očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne oskrbujte se ne z zlatom ne s srebrom ne z bakrom v pasovih, 10 ne s popotno torbo ne z dvema suknjama ne s sandali ne s palico, kajti delavec je vreden svoje hrane. 11 V katero koli mesto ali vas pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in ostanite tam, dokler ne odidete. 12 Ko stopite v hišo,
Tj. v družinsko skupnost.
jo pozdravite.
Nekateri rkp. dodajajo (takole): ›Mir tej hiši!‹.
13 Če bo hiša vredna tega, naj pride nanjo vaš mir, če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam. 14 In če vas kdo ne sprejme in vaših besed ne posluša, pojdite iz tiste hiše ali tistega mesta in si otresite prah z nog. 15 Resnično, povem vam: Laže bo na sodni dan sódomski in gomórski deželi kakor tistemu mestu.«
Preganjanje pride
(Mr 13,9–13; Lk 21,12–17)
16 »Glejte, pošiljam vas kakor ovce med volkove. Bodite torej preudarni
Ali premeteni.
kakor kače in nepokvarjeni
Ali preprosti.
kakor golobje. 17 Varujte pa se ljudi, ker vas bodo izdajali sodiščem in bičali po svojih shodnicah. 18 Pred oblastnike in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. 19 Kadar pa vas izročijo, ne skrbite, kako in kaj bi govorili, kajti tisto uro vam bo dano, kaj naj bi govorili. 20 Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas. 21 Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali zoper starše in jih izročali v smrt. 22 Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen. 23 Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Resnično, povem vam: Ne boste obhodili Izraelovih mest, dokler ne pride Sin človekov.
24 Učenec ni nad učiteljem in služabnik ne nad svojim gospodarjem. 25 Učencu zadošča, da postane kakor njegov učitelj, in služabniku, da postane kakor njegov gospodar. Če so hišnega gospodarja imenovali Bélcebub, koliko bolj bodo njegove domače.«
Koga se moramo bati
(Lk 12,2–7)
26 »Ne bojte se jih torej! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. 27 Kar vam pravim v temi, povejte na svetlobi; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. 28 Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v peklenski dolini!
Db. v géeni.
29 Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. 30 Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. 31 Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«
Priznajmo Kristusa pred ljudmi
(Lk 12,8–9)
32 »Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. 33 Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.«
Hoja za Kristusom
(Lk 12,51–53; 14,26–27)
34 »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. 35 Prišel sem, da ločim
človeka od njegovega očeta,
hčer od njene matere,
snaho od njene tašče;
36 in človekovi sovražniki bodo njegovi domači.
37 Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. 38 Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. 39 Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.«
Plačilo
(Mr 9,41)
40 »Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. 41 Kdor sprejme preroka, ker je ta imenovan prerok, bo dobil plačilo preroka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta imenovan pravični, bo dobil plačilo pravičnega. 42 Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.«
11
Ko je Jezus končal naročila svojim dvanajsterim učencem, je šel od tam naprej učit in oznanjat po njihovih mestih.
Poslanci Janeza Krstnika
(Lk 7,18–35)
Janez pa je v ječi slišal o Mesijevih
Ali Kristusovih; različica Jezusovih.
delih in mu je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, rekel: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovoril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni.
so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, v mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se v mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. 10 Ta je tisti, o katerem je pisano:
Glej, jaz pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem,
ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.
11 Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni bil obujen večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega. 12 Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in močni ga osvajajo.
Ali se nebeškemu kraljestvu dela sila in nasilneži ga ugrabljajo.
13 Vsi preroki in postava so prerokovali do Janeza. 14 On pa je, če hočete to sprejeti, Elija, ki mora priti. 15 Kdor ima ušesa,
Nekateri rkp. dodajajo za poslušanje.
naj posluša.
16 S kom naj primerjam ta rod? Podoben je otrokom, ki sedijo po trgih in kličejo drugim:
17 ›Piskali smo vam, pa niste plesali;
peli smo žalostinko, pa se niste tolkli po prsih.‹
18 Prišel je namreč Janez, ki ni jedel in ne pil, pa pravijo: ›Demona ima.‹ 19 Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravijo: ›Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov;‹ in modrost je bila opravičena po svojih delih.«
Različica otrocih.
Gorje nespokorjenim mestom
(Lk 10,13–15)
20 Tedaj je začel grajati mesta, v katerih se je zgodilo največ njegovih mogočnih del,
Db. njegovih moči, tj. čudežev; podobno v v. 21.23.
ker se niso spreobrnila: 21 »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidónu zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila v raševini in pepelu. 22 Toda povem vama: Tiru in Sidónu bo na sodni dan laže kakor vama. 23 In ti, Kafarnáum!
Se boš mar do neba povzdignil?
Do podzemlja se boš pogreznil!
Če bi se v Sódomi zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v tebi, bi še danes stala. 24 Toda povem vam: Sódomski deželi bo na sodni dan laže kakor tebi.«
Pridite k meni in se odpočijte
(Lk 10,21–22)
25 Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. 26 Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. 27 Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti. 28 Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. 29 Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; 30 kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«
Učenci v soboto smukajo klasje
(Mr 2,23–28; Lk 6,1–5)
12
V tistem času je šel Jezus v soboto skozi žitna polja. Njegovi učenci so postali lačni. Začeli so smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: »Poglej, tvoji učenci delajo, kar v soboto ni dovoljeno delati.« On pa jim je rekel: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je postal lačen sam in tisti, ki so bili z njim, kako je stopil v Božjo hišo in so jedli položene hlebe, ki jih ni bilo dovoljeno jesti njemu in njegovim spremljevalcem, ampak samo duhovnikom. Mar niste brali v postavi, da duhovniki ob sobotah v templju skrunijo soboto in so brez krivde? Toda povem vam, da je tukaj nekaj, kar je večje kot tempelj. Če bi vedeli, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne žrtve, ne bi obsodili teh nedolžnih. Sin človekov je namreč gospodar
Ali Gospod.
sobote.«
Mož s suho roko
(Mr 3,1–6; Lk 6,6–11)
Šel je od tam in prispel v njihovo shodnico. 10 Tu je bil človek, ki je imel suho roko. Rekli so Jezusu: »Ali se sme v soboto zdraviti?«, da bi ga lahko obtožili. 11 On pa jim je dejal: »Kdo izmed vas, ki bi imel eno samo ovco in bi mu v soboto padla v jamo, je ne bi prijel in izvlekel? 12 Koliko več je vendar vreden človek kakor ovca! Torej se v soboto sme delati dobro.« 13 Tedaj je rekel možu: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in postala je spet zdrava kakor druga. 14 Farizeji pa so šli ven in se posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili.
Izvoljeni služabnik
15 Ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam. Veliko jih
Različica množic.
je šlo za njim in vse je ozdravil. 16 Zapovedal pa jim je, naj ga ne razglašajo, 17 da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju:
18 Glej, to je moj služabnik, ki sem ga izvolil,
moj ljubljeni, nad katerim ima veselje moja duša.
Svojega duha bom položil nanj
in narodom bo oznanil sodbo.
19 Ne bo se prepiral in ne vpil,
nihče ne bo na ulicah slišal njegovega glasu.
20 Nalomljenega trsta ne bo zlomil
in tlečega stenja ne ugasil,
dokler ne privede sodbe do zmage.
21 In v njegovo ime bodo upali narodi.
Jezus in Bélcebub
(Mr 3,20–30; Lk 11,14–23; 12,10)
22 Tedaj so mu privedli obsedenega, ki je bil slep in nem. Ozdravil ga je, tako da je nemi govoril in videl. 23 Vse množice so bile iz sebe in govorile: »Ali ni morda ta Davidov sin?« 24 Farizeji pa so to slišali in dejali: »Ta izganja demone zgolj z Bélcebubom, poglavarjem demonov.« 25 Ker je poznal njihove misli, jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala. 26 Če torej satan izganja satana, je proti sebi razdeljen – kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo? 27 In če jaz z Bélcebubom izganjam demone, s kom jih izganjajo vaši sinovi?
Tj. učenci.
Zato bodo oni vaši sodniki. 28 Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo. 29 Ali: kako more kdo vstopiti v hišo močnega in mu zapleniti premoženje, če močnega prej ne zveže? Šele tedaj bo izropal njegovo hišo. 30 Kdor ni z menoj, je proti meni; in kdor z menoj ne zbira, raztresa. 31 Zato vam pravim: Vsak greh in vsaka kletev bosta ljudem odpuščena, kletev zoper Duha pa ne bo odpuščena. 32 Tudi če kdo reče besedo zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, če pa kdo reče kaj zoper Svetega Duha, mu ne bo odpuščeno ne v tem veku ne v prihodnjem.«
Drevo spoznamo po sadu
(Lk 6,43–45)
33 »Vzemimo, da je drevo dobro – potem je tudi njegov sad dober. Če pa je drevo slabo – potem je tudi njegov sad slab. Drevo namreč spoznamo po sadu. 34 Gadja zalega! Kako morete govoriti dobro, če ste hudobni? Iz preobilja srca namreč govorijo usta. 35 Dober človek prinaša iz dobrega zaklada dobro, hudoben človek pa iz hudobnega zaklada húdo. 36 Povem pa vam: Za vsako prazno
Db. nedejavno.
besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. 37 Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen.«
Zahteva po znamenju
(Mr 8,11–12; Lk 11,29–32)
38 Tedaj so se nekateri izmed pismoukov in farizejev začeli pogovarjati z njim in so rekli: »Učitelj, od tebe bi radi videli znamenje.« 39 On pa je odgovoril in jim rekel: »Hudobni in prešuštni rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano znamenje razen znamenja preroka Jona. 40 Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči. 41 Ninivljani bodo na sodni dan vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti spreobrnili so se na Jonovo oznanilo; in glejte: več kakor Jona je tukaj. 42 Kraljica Juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila, kajti prišla je s konca zemlje, da bi slišala Salomonovo modrost; in glejte: več kakor Salomon je tukaj.«
Nečisti duh se vrne
(Lk 11,24–26)
43 »Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. 44 Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.‹ Ko pride, jo najde prazno, pometeno in urejeno. 45 Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom.«
Jezusova mati in bratje
(Mr 3,31–35; Lk 8,19–21)
46 Medtem ko je še govoril množicam, so stali zunaj njegova mati in njegovi bratje; želeli so govoriti z njim. 47 In nekdo mu je rekel: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in bi radi govorili s teboj.«
Vrstica manjka v nekaterih rkp.
48 On pa je tistemu, ki mu je to povedal, odgovoril in dejal: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« 49 In pokazal je na svoje učence ter rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje. 50 Kdor koli namreč uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, sestra in mati.«
Prilika o sejalcu
(Mr 4,1–9; Lk 8,4–8)
13
Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob jezero. Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je stopil v čoln in sedel, vsa množica pa je stala na obrežju. Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot.
Ali na pot; podobno v v. 19.
Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega. Kdor ima ušesa,
Nekateri rkp. dodajajo za poslušanje.
naj posluša!«
Namen prilik
(Mr 4,10–12; Lk 8,9–10)
10 Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« 11 Odgovoril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. 12 Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima. 13 Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. 14 V njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi:
Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli,
gledali boste, gledali – a ne boste videli.
15 Otopelo je namreč srce temu ljudstvu;
z ušesi so težko slišali
in zatisnili so si oči,
da ne bi z očmi videli,
da ne bi z ušesi slišali,
da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili
in da bi jih jaz ne ozdravil.
16 Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo! 17 Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.«
Razlaga prilike o sejalcu
(Mr 4,13–20; Lk 8,11–15)
18 »Poslušajte torej pomen
Dodano.
prilike o sejalcu. 19 K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride hudič in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek
Dodano.
je tisti, ki je vsejan ob poti. 20 Na kamnita tla je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme, 21 nima pa v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. 22 Med trnje vsejan je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna. 23 V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.«
Prilika o ljuljki med pšenico
24 Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. 25 Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. 26 Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. 27 Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ 28 Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ 29 ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. 30 Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«
Prilika o gorčičnem zrnu in kvasu
(Mr 4,30–32; Lk 13,18–21)
31 Še drugo priliko jim je podal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. 32 To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«
33 In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila
Db. skrila.
v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
Namen prilik
(Mr 4,33–34)
34 Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike, 35 da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:
Odprl bom svoja usta v prilikah,
izrekel bom, kar je skrito od začetka sveta.
Manjka v nekaterih rkp.
Razlaga prilike o ljuljki
36 Tedaj je odpustil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« 37 Odgovoril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. 38 Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča.
Ali hudega.
39 Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta,
Ali veka.
žanjci pa so angeli. 40 Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta.
Ali veka.
41 Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko,
Ali vsa pohujšanja.
in tiste, ki ravnajo nepostavno. 42 Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. 43 Takrat bodo pravični svetili
Ali se bodo … zasvetili.
kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa,
Nekateri rkp. dodajajo za poslušanje.
naj posluša.«
Tri prilike
44 »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo.
45 Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. 46 Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.
47 Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. 48 Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč. 49 Tako bo ob koncu sveta:
Ali veka.
prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. 50 Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.«
Novi in stari zaklad
51 »Ste doumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« 52 Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva,
Ali ki je poučèn o nebeškem kraljestvu ali ki je izučen za nebeško kraljestvo.
podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«
V Nazaretu Jezusa zavržejo
(Mr 6,1–6; Lk 4,16–30)
53 Ko je Jezus končal te prilike, je šel od tam. 54 Prišel je v domači kraj in jih učil v njihovi shodnici, tako da so se zelo čudili in govorili: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela?
Db. te moči, tj. čudeži; podobno v v. 58.
55 Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jožef, Simon in Juda? 56 In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Od kod torej njemu vse to?« 57 In spotikali
Ali pohujševali.
so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju in v svoji hiši.« 58 In zaradi njihove nevere tam ni storil veliko mogočnih del.
Smrt Janeza Krstnika
(Mr 6,14–29; Lk 9,7–9)
14
V tistem času je četrtni oblastnik Herod slišal govorice o Jezusu. Rekel je svojim dvorjanom:
Db. sužnjem, služabnikom.
»To je Janez Krstnik! On je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.«
Tj. čudežne sile.
Herod je namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa,
Manjka v nekaterih rkp.
ker mu je Janez govoril: »Ni ti je dovoljeno imeti.« Hotel ga je umoriti, a se je ustrašil množice, ker je imela Janeza za preroka. Ko je Herod obhajal rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred gosti. Bila mu je všeč, zato ji je s prisego obljubil dati, kar koli bi prosila. Ona pa je na materino prigovarjanje rekla: »Daj mi tukaj na pladnju glavo Janeza Krstnika.« Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati. 10 Poslal je obglavit Janeza v ječi. 11 Prinesli so na pladnju njegovo glavo in jo dali deklici, ta pa jo je odnesla materi. 12 In prišli so Janezovi učenci, vzeli truplo, ga pokopali, potem pa šli in to sporočili Jezusu.
Jezus nasiti pet tisoč mož
(Mr 6,30–44; Lk 9,10–17; Jn 6,1–14)
13 Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. 14 Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike. 15 Ko se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano.« 16 Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« 17 Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« 18 Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« 19 In velel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. 20 Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. 21 Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.
Jezus hodi po vodi
(Mr 6,45–52; Jn 6,15–21)
22 In takoj
Manjka v nekaterih rkp.
je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. 23 In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. 24 Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega.
Različica Čoln pa je bil sredi jezera.
Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. 25 Ob četrti nočni straži je Jezus
Dodano.
hodil po jezeru in prišel k njim. 26 Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. 27 Jezus
Različica On.
pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« 28 Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« 29 On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. 30 Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« 31 Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« 32 In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. 33 Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.«
Jezus ozdravlja v genezareški deželi
(Mr 6,53–56)
34 Ko so se prepeljali na drugo stran, so prišli na kopno, v Genezaret. 35 Ljudje tistega kraja so ga prepoznali. Poslali so po vsej tisti okolici in privedli predenj vse bolnike. 36 Prosili so ga, da bi se samo dotaknili roba njegove obleke, in tisti, ki so se ga dotaknili, so bili rešeni.
Ali so ozdraveli.
Izročilo starih
(Mr 7,1–23)
15
Tedaj so prišli k Jezusu iz Jeruzalema farizeji in pismouki in so rekli: »Zakaj tvoji učenci prestopajo izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedo.« Odgovoril je in jim rekel: »Zakaj pa vi prestopate Božjo zapoved zaradi svojega izročila? Bog je namreč rekel:
Različica zapovedal.
Spoštuj očeta in mater in Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. Vi pa pravite: ›Kdor reče očetu ali materi: To, s čimer bi ti lahko koristil, je dar,
Tj. žrtev, dar za Boga.
temu ni treba več spoštovati svojega očeta.‹
Nekateri rkp. dodajajo in matere.
Tako ste razveljavili Božjo besedo
Različici postavo, zapoved.
zaradi svojega izročila. Hinavci! Dobro je prerokoval o vas Izaija, ko je rekel:
To ljudstvo me časti z ustnicami,
njihovo srce pa je daleč od mene.
Toda zaman mi izkazujejo čast,
ker kot nauke učijo človeške zapovedi.«
10 Poklical je k sebi množico in ji rekel: »Poslušajte in doumite! 11 Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka.« 12 Tedaj so prišli učenci in mu rekli: »Ali veš, da so se farizeji spotikali nad tvojimi besedami?« 13 Odgovoril je: »Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena. 14 Pustite jih! Slepi so, vodniki slepih.
Različici Vodniki slepih so, Slepi vodniki so.
Če pa slepi slepega vodi, bosta oba padla v jamo.« 15 Peter je odvrnil in mu rekel: »Razlôži nam to priliko.« 16 On pa je dejal: »Kaj ste tudi vi še vedno nerazumni? 17 Mar ne uvidite, da gre vse, kar prihaja v usta, v želodec in se vrže v greznico? 18 Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka. 19 Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. 20 To je tisto, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ne omadežuje človeka.«
Vera kánaanske žene
(Mr 7,24–30)
21 Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. 22 In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« 23 Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo,
Dvopomenski glag.: Pošlji jo proč ali Odreši jo.
ker vpije za nami.« 24 Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« 25 Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« 26 Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« 27 Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« 28 Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.
Jezus ozdravi mnogo ljudi
29 Jezus se je odpravil od tam in prišel h Galilejskemu jezeru. Šel je na goro in tam sédel. 30 Tedaj so prišle k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, pohabljene, neme in še veliko drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil, 31 tako da se je množica čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi, hromi hodijo in slepi vidijo. In poveličevali so Izraelovega Boga.
Jezus nasiti štiri tisoč mož
(Mr 8,1–10)
32 Jezus je poklical k sebi svoje učence in rekel: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti; lačnih pa nočem odpustiti, da na poti ne omagajo.« 33 Učenci so mu dejali: »Od kod naj v puščavi vzamemo toliko kruha, da nasitimo táko množico?« 34 Jezus jim je rekel: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem in malo ribic.« 35 Tedaj je velel množici, naj séde na tla. 36 Vzel je tistih sedem hlebov in ribe, se zahvalil, razlomil hlebe in dajal učencem, učenci pa množicam. 37 Vsi so jedli in se nasitili. Od koščkov, ki so ostali, so nabrali sedem polnih košev. 38 Teh pa, ki so jedli, je bilo štiri tisoč mož, brez žená in otrok. 39 Ko je množice odpustil, je stopil v čoln in šel v magadánske
Različici magdalske, magedanske.
kraje.
Zahteva po znamenju
(Mr 8,11–13; Lk 12,54–56)
16
Prišli so farizeji in saduceji. Da bi ga preizkušali, so ga prosili, naj jim pokaže kako znamenje z neba. On pa je odgovoril; dejal je: »Ko se zvečeri, pravite: ›Lepo bo; kajti nebo žari,‹ in zjutraj: ›Danes bo viharno; nebo temačno žari.‹ Obličje neba torej znate presojati, znamenj časov pa ne morete.
Ko se zvečeri … ne morete: manjka v nekaterih rkp.
Hudobni in prešuštni rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano znamenje razen Jonovega znamenja.« In zapustil jih je ter odšel.
Farizejski in saducejski kvas
(Mr 8,14–21)
Ko so učenci šli na drugo stran, so pozabili s seboj vzeti kruh. Jezus jim je rekel: »Pazíte in varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!« Oni pa so med seboj razpravljali in govorili: »Kruha nismo vzeli s seboj.« Jezus je to vedel in rekel: »Maloverni, zakaj govorite med seboj: ›Kruha nimamo.‹ Ali še vedno ne razumete in se ne spominjate petih hlebov za pet tisoč mož in koliko košar ste nabrali? 10 In sedmih hlebov za štiri tisoč mož in koliko košev ste nabrali? 11 Kako da ne razumete, da vam nisem rekel o kruhu: ›Varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!‹« 12 Takrat so šele doumeli, da ni rekel, naj se varujejo krušnega kvasa, temveč farizejskega in saducejskega nauka.
Peter izpove vero
(Mr 8,27–30; Lk 9,18–21)
13 Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezareje Filipove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« 14 Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremija ali eden izmed prerokov.« 15 Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« 16 Simon Peter je odgovoril; rekel mu je: »Ti si Mesija,
Ali Kristus.
Sin živega Boga.« 17 Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin,
Db. Simon, Bar Jona.
kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. 18 Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter
Gr. Pétros, tj. ‘kamen, skala’.
in na tej skali
Gr. pétra.
bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. 19 Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo
Ali bo že.
zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo
Ali bo že.
razvezano v nebesih.‹« 20 Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne povejo, da je on Mesija.
Ali Kristus.
Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje
(Mr 8,31–9,1; Lk 9,22–27)
21 Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen. 22 Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« 23 On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi,
Ali Pohujšanje si mi.
ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« 24 Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. 25 Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje,
Db. svojo dušo.
ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje
Db. svojo dušo.
zaradi mene, ga bo našel. 26 Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje
Db. svojo dušo.
pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje?
Db. svojo dušo.
27 Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu. 28 Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Sina človekovega prihajati v njegovem kraljestvu.«
Jezusova spremenitev
(Mr 9,2–13; Lk 9,28–36)
17
Čez šest dni je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo. Vpričo njih se je spremenil.
Db. preobrazil.
Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin,
Ali moj Sin, Ljubljeni.
nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili. In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega.
In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov ne bo obujen od mrtvih!« 10 Učenci pa so ga vprašali: »Zakaj torej pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« 11 Odgovoril je: »Elija res prihaja in bo vse prenovil. 12 Povem pa vam, da je Elija že prišel, a ga niso prepoznali, temveč so storili z njim, kar so hoteli. Tako bo tudi Sin človekov trpel od njih.« 13 Tedaj so učenci doumeli, da jim je govoril o Janezu Krstniku.
Jezus ozdravi božjastnega dečka
(Mr 9,14–29; Lk 9,37–43a)
14 Ko so prišli k množici, je nekdo stopil k njemu, se vrgel pred njim na kolena 15 in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina! Božjasten je in hudo trpi. Večkrat pade v ogenj in večkrat v vodo. 16 Privedel sem ga že k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.« 17 Jezus je odvrnil: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Privedite mi ga sem!« 18 Jezus mu je zapretil in demon je šel iz njega; deček pa je bil od tiste ure zdrav. 19 Tedaj so se učenci približali Jezusu in mu na samem rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« 20 »Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«
Nekateri rkp. dodajajo v. 21: Ta rod ne odide drugače kot s postom in z molitvijo.
Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje
(Mr 9,30–32; Lk 9,43b–45)
22 Ko so bili zbrani
Različici so prebivali, so se zadrževali.
v Galileji, jim je Jezus rekel: »Sin človekov bo izročen v človeške roke 23 in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« In zelo so se užalostili.
Tempeljski davek
24 Ko so prispeli v Kafarnáum, so prišli k Petru pobiralci dveh drahem
Tj. letnega tempeljskega davka.
in dejali: »Ali vaš učitelj ne plačuje dveh drahem?« 25 »Seveda plačuje,« je rekel. Ko pa je prišel v hišo, ga je Jezus prehitel z besedami: »Kaj se ti zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski kralji davek ali carino? Od svojih sinov ali od tujcev?« 26 »Od tujcev,« je dejal. Jezus mu je rekel: »Torej so sinovi oproščeni.
Db. svobodni.
27 Vendar pa, da jih ne pohujšamo, pojdi k jezeru, vrzi trnek in potegni ven prvo ribo, ki se bo ujela. Odpri ji usta in našel boš statêr. Vzemi ga in jim ga daj zame in zase.«
Največji v nebeškem kraljestvu
(Mr 9,33–37; Lk 9,46–48)
18
Tisti čas so učenci stopili k Jezusu in dejali: »Kdo je torej največji v nebeškem kraljestvu?« Tedaj je poklical k sebi otroka, ga postavil mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.«
Skušnjave vodijo v greh
(Mr 9,42–48; Lk 17,1–2)
»Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja. Gorje svetu zaradi pohujšanj! Pohujšanja sicer morajo priti, toda gorje človeku, po katerem pride pohujšanje. Če te torej tvoja roka ali noga pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe! Bolje je zate, da prideš pohabljen ali hrom v življenje, kakor da imaš obe roki ali nogi in si vržen v večni ogenj.
Ali ogenj (ob koncu) veka.
In če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v življenje, kakor da imaš obe očesi, a si vržen v peklensko dolino
Db. v géeno.
ognja. 10 Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.«
Nekateri rkp. dodajajo v. 11: Sin človekov je namreč prišel rešit, kar je izgubljeno.
Prilika o izgubljeni ovci
(Lk 15,3–7)
12 »Kaj se vam zdi? Če ima neki človek sto ovc in ena od njih zaide, ali ne bo pustil devetindevetdesetih v gorovju in šel iskat tisto, ki je zašla? 13 In če se mu posreči, da jo najde, resnično, povem vam, se je veseli bolj kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle. 14 Tako tudi ni volja vašega
Različici mojega, našega.
Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih.«
Brat, ki greši
(Lk 17,3)
15 »Če tvoj brat greši,
Mnogi rkp. dodajajo zoper tebe.
pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. 16 Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. 17 Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar.
18 Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo
Ali bo že.
zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo
Ali bo že.
razvezano v nebesih.«
Skupna molitev
19 »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče,
Db. se jima bo zgodilo od mojega Očeta.
ki je v nebesih. 20 Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«
Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti
21 Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« 22 Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.
Ali do sedeminsedemdesetkrat.
23 Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. 24 Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. 25 Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. 26 Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ 27 Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil. 28 Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ 29 Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in ti povrnem.‹ 30 Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga. 31 Ko so njegovi soslužabniki videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo. 32 Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. 33 Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ 34 In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. 35 Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.«
O ločitvi
(Mr 10,1–12)
19
Ko je Jezus končal te besede, je odpotoval iz Galileje in prišel v judejsko pokrajino na drugi strani Jordana. Za njim so šle velike množice in jih je tam ozdravil.
Prišli so k njemu farizeji in da bi ga preizkušali, so mu rekli: »Ali je dovoljeno možu iz katerega koli vzroka odsloviti ženo?« Odgovoril je: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik na začetku ustvaril kot moža in ženo in rekel: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« Rekli so mu: »Zakaj pa je potem Mojzes zapovedal dati ločitveni list in jo odslovitiDejal jim je: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako. Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje.«
in … prešuštvuje različica jo zapeljuje v prešuštvo; nekateri rkp. dodajajo in kdor se poroči z ločeno, prešuštvuje.
10 Tedaj so mu njegovi učenci rekli: »Če je z možem in ženo tako, se ni dobro ženiti.« 11 On pa jim je dejal: »Ne dojamejo te besede vsi, temveč tisti, katerim je dano. 12 Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti,
Ali dojeti ali sprejeti.
naj doume.«
Jezus blagoslavlja otroke
(Mr 10,13–16; Lk 18,15–17)
13 Tedaj so mu prinesli otroke, da bi položil nanje roke in molil. Učenci so jih grajali, 14 toda Jezus jim je rekel: »Pustite otroke in ne branite jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.« 15 Potem je položil nanje roke in šel od tam.
Bogastvo in hoja za Jezusom
(Mr 10,17–31; Lk 18,18–30)
16 Nekdo je stopil k njemu in rekel: »Učitelj, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?« 17 Dejal mu je: »Kaj me sprašuješ o dobrem? Samo eden je dober. Če pa hočeš priti v življenje, se dŕži zapovedi!« 18 »Katerih?« mu je rekel. Jezus je dejal: »Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! 19 Spoštuj očeta in mater! in Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« 20 Mladenič mu je rekel: »Vse to sem izpolnjeval;
Nekateri rkp. dodajajo od svoje mladosti.
kaj mi še manjka?« 21 Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« 22 Ko je mladenič slišal to besedo, je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
23 Jezus pa je rekel svojim učencem: »Resnično, povem vam: Bogataš bo težko prišel v nebeško kraljestvo. 24 In spet vam povem: Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« 25 Ko so učenci to slišali, so zelo strmeli in govorili: »Kdo se torej more rešiti?« 26 Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: »Pri ljudeh to ni mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« 27 Tedaj mu je Peter odvrnil: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj. Kaj bomo torej prejeli?« 28 Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Ko bo Sin človekov ob prerojenju sveta sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov. 29 In vsak, kdor je zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater
Nekateri rkp. dodajajo ali ženo.
ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno
Različica mnogokratno.
in dobil v delež večno življenje. 30 Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.«
Delavci v vinogradu
20
»Nebeško kraljestvo je namreč podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogodil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Kaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹ Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. 10 Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. 11 In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, 12 češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ 13 Odgovoril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? 14 Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. 15 Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno,
Ali pokvarjeno.
ker sem jaz dober?‹ 16 Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.«
Nekateri rkp. dodajajo Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.
Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje
(Mr 10,32–34; Lk 18,31–34)
17 Ko je šel Jezus proti Jeruzalemu, je vzel dvanajst učencev na sámo in jim med potjo rekel: 18 »Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen
Ali izdan.
vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt 19 in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo obujen.«
Jakobova in Janezova prošnja
(Mr 10,35–45)
20 Tedaj je stopila k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma in se poklonila pred njim do tal, da bi ga nekaj prosila. 21 Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Dejala je: »Ukaži,
Db. Reci.
naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« 22 Jezus je odgovoril in rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Dejala sta mu: »Moreva.« 23 Rekel jima je: »Moj kelih bosta pila; dati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.« 24 Ko je drugih deset to slišalo, so se razjezili nad bratoma. 25 Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi
Ali pogani.
in da jim velikaši vladajo.
Ali da velikaši zlorabljajo svojo oblast nad njimi.
26 Med vami pa naj ne bo tako,
Db. ne bo tako; različica ni tako.
ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, 27 in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, 28 tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«
Jezus ozdravi dva slepa
(Mr 10,46–52; Lk 18,35–43)
29 Ko so odhajali iz Jerihe, je šla za njim velika množica. 30 Ob poti sta sedela dva slepa človeka. Ko sta slišala, da Jezus prihaja mimo, sta zavpila: »Usmili se naju, Gospod,
Različica Jezus.
Davidov sin!« 31 Množica ju je pograjala, naj umolkneta, ona dva pa sta še bolj zavpila: »Usmili se naju, Gospod,
Različica Gospod, usmili se naju.
Davidov sin!« 32 Jezus je obstal, ju poklical in rekel: »Kaj hočeta, da vama storim?« 33 Dejala sta mu: »Gospod, da bi se nama odprle oči!« 34 Jezus se ju je usmilil. Dotaknil se je njunih oči in takoj sta spregledala ter šla za njim.
Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem
Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem
(Mr 11,1–11; Lk 19,28–38; Jn 12,12–19)
21
Ko so se približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežita ju in ju pripeljita k meni. Če vama kdo kaj poreče, recita: ›Gospod ju potrebuje,‹ in takoj ju bo poslal.« To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:
Povejte sionski hčeri:
Glej, tvoj kralj prihaja k tebi,
krotak, jezdi na oslici
in na osličku, mladiču vprežne živali.
Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale:
»Hozána
Tj. ‘reši, prosimo te’.
Davidovemu sinu!
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Hozana na višavah!«
10 Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo
Db. streslo, zamajalo.
in govorilo: »Kdo je to?« 11 Množice pa so govorile: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.«
Jezus očisti tempelj
(Mr 11,15–19; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)
12 Jezus je stopil v tempelj
Različica Božji tempelj.
in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole 13 in jim rekel: »Pisano je:
Moja hiša naj se imenuje hiša molitve,
vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo
14 V templju so se mu približali slepi in hromi in jih je ozdravil. 15 Ko so véliki duhovniki in pismouki videli čudeže, ki jih je storil, in otroke, ki so v templju vzklikali in govorili: »Hozana Davidovemu sinu!«, so postali nejevoljni 16 in so mu rekli: »Slišiš, kaj ti govorijo?« Jezus pa jim je dejal: »Seveda! Ali niste nikdar brali: Iz ust otročičev in dojenčkov si sebi pripravil hvalo.« 17 Nato jih je zapustil; iz mesta je šel v Betanijo in tam prenočil.
Jezusova nejevolja nad smokvo
(Mr 11,12–14.20–24)
18 Ko se je Jezus zjutraj vračal v mesto, je postal lačen. 19 Ob poti je zagledal smokvino drevo in šel k njemu, toda na njem ni našel drugega kot listje. Rekel mu je: »Naj ne bo nikoli več sadu na tebi!« In smokva se je pri priči posušila. 20 Ko so učenci to videli, so se začudili in rekli: »Kako to, da se je smokva tako hitro posušila?« 21 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, povem vam: Če boste imeli vero in ne boste dvomili, boste delali ne samo to, kar se je zgodilo s tole smokvo, ampak tudi če boste rekli tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje,‹ se bo zgodilo. 22 Če boste verovali, boste prejeli vse, kar boste prosili v molitvi.«
Od kod Jezusova oblast
(Mr 11,27–33; Lk 20,1–8)
23 Prišel je v tempelj, in medtem ko je učil, so stopili k njemu véliki duhovniki in starešine ljudstva ter rekli: »S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast?« 24 Jezus je odgovoril in jim rekel: »Tudi jaz vas bom vprašal neko stvar. Če mi to poveste, vam bom tudi jaz povedal, s kakšno oblastjo to delam. 25 Od kod je bil Janezov krst? Iz nebes ali od ljudi?« Ti pa so premišljevali sami pri sebi in govorili: »Če rečemo: ›Iz nebes,‹ nam bo rekel: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ 26 Če pa rečemo: ›Od ljudi,‹ se bojimo množice, kajti Janeza imajo vsi za preroka.« 27 Zato so odgovorili Jezusu: »Ne vemo.« In on jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
Prilika o dveh sinovih
28 »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ 29 Ta je odgovoril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. 30 Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. 31 Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. 32 Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.«
Prilika o vinogradu in viničarjih
(Mr 12,1–12; Lk 20,9–19)
33 »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval. 34 Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek. 35 Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali. 36 Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako. 37 Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ 38 Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹ 39 Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. 40 Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?« 41 Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« 42 Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen.
Db. glava vogala.
Gospod je to naredil
in čudovito je
Ali … ga je naredil / in (ta kamen) je čudovit.
v naših očeh.
43 Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove. 44 In kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar pade ta kamen, ga bo zmečkal.«
Vrstica manjka v nekaterih rkp.
45 Ko so véliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih. 46 Poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice, ker ga je imela za preroka.
Prilika o svatbi
(Lk 14,15–24)
22
Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ 10 Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. 11 Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke. 12 Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. 13 Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ 14 Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«
Davek cesarju
(Mr 12,13–17; Lk 20,20–26)
15 Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi. 16 K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. 17 Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« 18 Jezus pa je spoznal
Ali vedel za.
njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? 19 Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. 20 Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« 21 Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte
Ali Povrnite.
torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« 22 Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.
Kako je z vstajenjem
(Mr 12,18–27; Lk 20,27–40)
23 Tisti dan so prišli k njemu saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: 24 »Učitelj, Mojzes je rekel: Če kdo umre brez otrok, naj se njegov brat oženi z njegovo ženo in obudi zarod svojemu bratu. 25 Bilo pa je pri nas sedem bratov. Prvi se je oženil in umrl. Ker ni imel potomstva, je zapustil ženo svojemu bratu; 26 tako tudi drugi in tretji, vsi do sedmega. 27 Zadnja od vseh je umrla tudi žena. 28 Katerega teh sedmih bo torej ob vstajenju? Vsi so jo namreč imeli.« 29 Jezus jim je odvrnil: »Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Božje moči. 30 Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli
Različica Božji angeli.
v nebesih. 31 O vstajenju mrtvih pa, ali niste brali, kaj vam je rekel Bog, ki pravi: 32 Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. Ni pa Bog mrtvih, ampak živih.« 33 Ko so množice to slišale, so strmele nad njegovim naukom.
Največja zapoved
(Mr 12,28–34; Lk 10,25–28)
34 Farizeji pa so slišali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. 35 Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: 36 »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« 37 Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. 38 To je največja in prva zapoved. 39 Druga pa je njej podobna:
Ali enaka.
Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. 40 Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«
Vprašanje o Davidovem sinu
(Mr 12,35–37; Lk 20,41–44)
41 Ko so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal: 42 »Kaj mislite o Mesiju?
Ali Kristusu.
Čigav sin je?« Dejali so mu: »Davidov.« 43 Rekel jim je: »Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospod, ko pravi:
44 Gospod je rekel mojemu Gospodu:
›Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‹
45 Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?« 46 In nobeden mu ni mogel nič odgovoriti in od tistega dne si ga tudi nihče ni drznil še kaj vprašati.
Jezus obtožuje pismouke in farizeje
(Mr 12,38–40; Lk 11,37–52; 20,45–47)
23
Tedaj je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem: »Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji. Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. Vežejo težka in neznosna
Različice težka, neznosna, velika (in) težka.
bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti. Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. Napravljajo si širše molitvene jermene in podaljšujejo robove na obleki. Radi imajo častno mesto na gostijah, prve sedeže v shodnicah, pozdrave na trgih in da jim ljudje pravijo ›rabi‹.
Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’.
Vi pa si ne pravite ›rabi‹,
Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’.
kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. 10 Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija.
Ali Kristus.
11 Največji med vami bodi vaš strežnik. 12 Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.
13 Toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti.
Nekateri rkp. dodajajo v. 14: Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci. Vdovam požirate hiše in na videz opravljate dolge molitve; zaradi tega boste strože obsojeni (db. boste prejeli večjo obsodbo).
15 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in kopno, da enega samega napravite za spreobrnjenca;
Db. prozelita.
toda ko to postane, ga naredite za sina peklenske doline,
Db. sina géene.
dvakrat hujšega od sebe.
16 Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ›Če kdo priseže pri templju, ni to nič, če pa priseže pri tempeljskem zlatu, ga prisega veže.‹ 17 Norci in slepci! Kaj je vendar več: zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje? 18 Govorite tudi: ›Če kdo priseže pri oltarju, ni to nič, če pa priseže pri daru, ki je na njem, ga prisega veže.‹ 19 Slepci! Kaj je vendar več: dar ali oltar, ki dar posvečuje? 20 Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem. 21 Kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem. 22 Kdor pa priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.
23 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker dajete desetino od mete, kopra in kumine, opustili pa ste, kar je v postavi pomembnejše: pravičnost,
Db. sodbo.
usmiljenje in zvestobo.
Ali vero.
To bi bilo treba storiti in ónega ne opustiti. 24 Slepi vodniki! Precejate komarja, kamelo pa požirate.
25 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker kozarec in skledo čistite od zunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti. 26 Slepi farizej! Očisti najprej kozarec
Različica kozarec in skledo.
znotraj, da bo čist tudi zunaj.
27 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. 28 Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in nepostavnosti.
29 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokov in krasite spomenike pravičnih 30 ter govorite: ›Če bi mi živeli v dneh naših očetov, ne bi sodelovali z njimi pri prelivanju
Dodano.
krvi prerokov.‹ 31 Tako spričujete sami proti sebi, da ste sinovi tistih, ki so umorili preroke. 32 Le dopolníte mero svojih očetov! 33 Kače, gadja zalega! Kako boste ubežali obsodbi na peklensko dolino?
Db. na géeno.
34 Zato, glejte, pošiljam k vam preroke, modrece in pismouke. Nekatere od njih boste pobili in križali, druge boste bičali v svojih shodnicah in preganjali od mesta do mesta, 35 da pride nad vas vsa pravična kri, prelita na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zaharija, Berehjájevega sina, ki ste ga ubili med templjem in oltarjem. 36 Resnično, povem vam: Vse to bo prišlo nad ta rod.«
Jezus toži nad Jeruzalemom
(Lk 13,34–35)
37 »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. 38 Glejte, vaša hiša
Tj. tempelj ali pa zarod/potomstvo.
je zapuščena.
Db. se pušča pusta; v nekaterih rkp. ni besede pusta.
39 Povem vam namreč, da me odslej ne boste videli, dokler ne porečete: ›Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!‹«
Govor o ponovnem prihodu
Jezus napove razdejanje templja
(Mr 13,1–2; Lk 21,5–6)
24
Jezus je šel iz templja in je odhajal. K njemu so stopili njegovi učenci, da bi mu pokazali tempeljske stavbe. Rekel jim je: »Vidite vse to? Resnično, povem vam: Tu zagotovo ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.«
Začetek gorja
(Mr 13,3–13; Lk 21,7–19)
Ko pa je sedèl na Oljski gori, so stopili k njemu učenci in mu na samem rekli: »Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta.« Jezus jim je odgovoril: »Glejte, da vas kdo ne zavede! Veliko jih bo namreč nastopilo pod mojim imenom in bodo govorili: ›Jaz sem Kristus,‹
Ali Mesija.
tako da bodo mnoge zavedli. Slišali pa boste o vojnah in govorice o vojnah; glejte, da se ne vznemirite! Kajti to se mora zgoditi, vendar še ni konec. Vzdignil se bo namreč narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu in lakote in potresi bodo na raznih krajih, vendar je vse to začetek porodnih bolečin. Takrat vas bodo izročali v stisko in vas morili. Vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena. 10 Veliko se jih bo takrat pohujšalo. Izdajali bodo drug drugega in se med seboj sovražili. 11 Vstalo bo veliko lažnih prerokov in bodo mnoge zavedli. 12 Ker se bo nepostavnost povečala, se bo ljubezen pri mnogih ohladila. 13 Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen. 14 In ta evangelij kraljestva bo oznanjen po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in takrat bo prišel konec.«
Velika stiska
(Mr 13,14–23; Lk 21,20–24)
15 »Ko boste torej na svetem kraju videli stati gnusobo opustošenja, o kateri govori prerok Daniel – kdor bere, naj razume –, 16 takrat naj bežijo v hribe tisti, ki so v Judeji. 17 Kdor je na strehi, naj ne hodi dol, da bi vzel stvari iz svoje hiše, 18 in kdor je na polju, naj se ne vrača, da bi vzel svoj plašč. 19 Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! 20 Molíte, da vam ne bi bilo treba bežati pozimi ali na soboto. 21 Takrat bo namreč velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo. 22 In če tisti dnevi ne bi bili skrajšani, ne bi bilo rešeno nobeno meso;
Tj. nobeno živo bitje.
toda zaradi izvoljenih bodo ti dnevi skrajšani. 23 Če vam tedaj kdo poreče: ›Glejte, tukaj je Kristus‹
Ali Mesija.
ali ›Tam je,‹ ne verjemite. 24 Vstali bodo namreč lažni kristusi
Ali mesije.
in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče. 25 Glejte, vnaprej sem vam povedal. 26 Če vam torej porečejo: ›V puščavi je,‹ ne hodíte tja; ali ›V hiši je,‹ ne verjemite. 27 Kakor namreč pride blisk od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sina človekovega. 28 Kjer je truplo, tam se bodo zbrali jastrebi.«
Ali orli.
Prihod Sina človekovega
(Mr 13,24–27; Lk 21,25–28)
29 »Takoj po stiski tistih dni
bo sonce otemnelo
in luna ne bo dajala svoje svetlobe.
Zvezde bodo padale z neba
in nebeške sile se bodo majale.
30 Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo. 31 Poslal bo svoje angele ob močnem donenju trobente in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od konca do konca neba.«
Nauk smokvinega drevesa
(Mr 13,28–31; Lk 21,29–33)
32 »Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar njegova veja postane že mužévna in poganja listje, veste, da je poletje blizu. 33 Tako tudi vi: Ko boste videli vse to, védite, da je blizu, pred vrati. 34 Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. 35 Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.«
Nihče ne ve ne dneva ne ure
(Mr 13,32–37; Lk 17,26–30.34–36)
36 »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin,
ne Sin: manjka v nekaterih rkp.
ampak samo Oče. 37 Kakršni so bili namreč Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. 38 Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, 39 in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. 40 Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet,
Db. vzet.
drugi puščen. 41 Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta,
Db. vzeta.
druga puščena. 42 Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! 43 Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. 44 Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete,
Db. ko se vam ne zdi (verjetno).
bo prišel Sin človekov.«
Zvesti in nezvesti služabnik
(Lk 12,41–48)
45 »Kdo je torej zvesti in preudarni služabnik, ki ga je gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji ob pravem času da živež? 46 Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob svojem prihodu našel, da tako dela! 47 Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. 48 Če pa ta pokvarjeni služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospod zamuja‹ 49 in začne pretepati soslužabnike ter jé in popiva s pijanci, 50 bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve, 51 in ga bo presekal na dvoje
Tj. strogo ga bo kaznoval.
ter mu dal delež s hinavci; tam bo jok in škripanje z zobmi.«
Prilika o desetih devicah
25
»Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam,
Tj. dekletom, ki so spremljale nevesto kot družice.
ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu
Nekateri rkp. dodajajo in nevesti.
naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ 10 Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. 11 Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ 12 On pa je odgovoril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ 13 Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«
Prilika o talentih
(Lk 19,11–27)
14 »Tako bo namreč kakor s človekom, ki se je odpravljal na potovanje in sklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje. 15 Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval. 16 Ta, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridobil pet drugih. 17 Prav tako je tisti, ki je prejel dva, pridobil dva druga. 18 Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skopal jamo in skril denar svojega gospodarja. 19 Po dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun. 20 Pristopil je tisti, ki je prejel pet talentov. Prinesel je pet drugih in rekel: ›Gospodar, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.‹ 21 Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹
Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.
22 Nato je pristopil tisti, ki je dobil dva talenta, in rekel: ›Gospodar, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.‹ 23 Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹
Tj. »pridi se poveselit v družbi s svojim gospodarjem«.
24 Nazadnje je pristopil oni, ki je dobil en talent, in rekel: ›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul. 25 Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ 26 Gospodar pa mu je odgovoril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem razsul? 27 Zato bi moral dati moj denar menjalcem in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. 28 Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset; 29 kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima. 30 Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹«
Sodba ob koncu časov
31 »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. 32 Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. 33 Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. 34 Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! 35 Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, 36 nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ 37 Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? 38 Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? 39 Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ 40 Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli
Db. Kolikor.
ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹
41 Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! 42 Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, 43 tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ 44 Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹ 45 Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ 46 Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.«
Trpljenje, smrt in vstajenje
Zarota proti Jezusu
(Mr 14,1–2; Lk 22,1–2; Jn 11,45–53)
26
Ko je Jezus končal vse te besede, je rekel svojim učencem: »Veste, da bo čez dva dni pasha; in Sin človekov bo izročen,
Ali bo izdan; prim. tudi v. 15.16.21.23–25.45.46.48; 27,3.4.
da ga bodo križali.« Tedaj so se zbrali véliki duhovniki in starešine ljudstva na dvoru vélikega duhovnika, ki mu je bilo ime Kajfa. Sklenili so, da bodo Jezusa z zvijačo prijeli in usmrtili, vendar so dejali: »Samo na praznik ne, da med ljudstvom ne nastane nemir.«
Žena v Betaniji mazili Jezusa
(Mr 14,3–9; Jn 12,1–8)
Ko je bil Jezus v Betaniji v hiši Simona Gobavca, se mu je približala neka žena. Imela je alabastrno posodico zelo dragocenega dišavnega olja in ga je izlila na njegovo glavo, ko je sedèl pri mizi. Ko so učenci to videli, so postali nejevoljni in so govorili: »Čemú ta potrata? To bi namreč lahko dobro prodali in dali ubogim.« 10 Jezus je to vedel
Ali spoznal.
in jim rekel: »Kaj delate ženi težave? Saj mi je storila dobro delo. 11 Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno. 12 Ko je izlila to olje na moje telo, me je pripravila za pogreb. 13 Resnično, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«
Juda se dogovori, da bo Jezusa izdal
(Mr 14,10–11; Lk 22,3–6)
14 Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih, po imenu Juda Iškarijot, k vélikim duhovnikom 15 in rekel: »Kaj mi hočete dati in vam ga izročim?« Ti pa so mu plačali trideset srebrnikov. 16 Odtlej je iskal priložnost, da bi ga izročil.
Pashalna večerja z učenci
(Mr 14,12–21; Lk 22,7–14.21–23; Jn 13,21–30)
17 Prvi dan nekvašenega kruha so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: »Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« 18 Dejal jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recite: ›Učitelj pravi: Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal pasho s svojimi učenci.‹« 19 In učenci so storili, kakor jim je Jezus naročil, in pripravili pashalno jagnje. 20 Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi.
Nekateri rkp. dodajajo učenci.
21 Ko so jedli, je rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« 22 Učenci so se silno užalostili in so mu začeli drug za drugim govoriti: »Saj nisem jaz, Gospod?« 23 On pa je odgovoril: »Kateri je z menoj pomočil roko v skledo, ta me bo izdal. 24 Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem je Sin človekov izročen! Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.« 25 Izdajalec
Ali Tisti, ki ga je izdal/izročil.
Juda je odgovoril: »Rabi,
Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’.
saj menda nisem jaz?« Dejal mu je: »Ti si rekel!«
Postavitev Gospodove večerje
(Mr 14,22–26; Lk 22,15–20; 1 Kor 11,23–25)
26 Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, blagoslovil, razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« 27 Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. 28 To je namreč moja kri zaveze,
Različica nove zaveze.
ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov. 29 A povem vam: Odslej ne bom več pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami pil novega v kraljestvu svojega Očeta.« 30 In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.
Jezus napove, da ga bo Peter zatajil
(Mr 14,27–31; Lk 22,31–34; Jn 13,36–38)
31 Tedaj jim je Jezus rekel: »Vi vsi se boste to noč pohujšali nad menoj, kajti pisano je:
Udaril bom pastirja
in razkropile se bodo ovce črede.
32 Ko pa bom obujen, pojdem pred vami v Galilejo.« 33 Peter mu je odgovoril: »Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz ne bom nikdar pohujšal.« 34 Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: To noč, preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« 35 Peter mu je dejal: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatajil.« Tako so rekli tudi vsi drugi učenci.
Jezus na vrtu Getsemani
(Mr 14,32–42; Lk 22,39–46)
36 Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsemani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko stopim tja, da bom molil.« 37 S seboj je vzel Petra in oba Zebedejeva sinova. Začel se je žalostiti in trepetati. 38 Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite z menoj!« 39 In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« 40 Nato je šel k učencem in ugotovil, da spijo. Rekel je Petru: »Tako, eno uro niste mogli ostati budni z menoj? 41 Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan,
Ali navdušen, zavzet.
a meso je slabotno.« 42 Spet drugič je šel in molil: »Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!« 43 Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo, kajti njihove oči so bile težke. 44 Pustil jih je, spet odšel in tretjič molil z istimi besedami. 45 Nato je prišel k učencem in jim rekel: »Še vedno spite in počivate?
Ali Zdaj spite in počivajte!
Glejte, približala se je ura, in Sin človekov je izročen v roke grešnikov. 46 Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izročil, se je približal.«
Jezusa primejo
(Mr 14,43–50; Lk 22,47–53; Jn 18,3–12)
47 Medtem ko je še govoril, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim velika množica z meči in koli. Poslali so jo véliki duhovniki in starešine ljudstva. 48 Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Tisti je, ki ga bom poljubil; njega primite!« 49 In takoj je stopil k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, rabi!«
Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’.
in ga poljubil. 50 Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, čemu si prišel?«
Ali (stori) to, zaradi česar si tu.
Tedaj so pristopili, iztegnili roke po Jezusu in ga prijeli. 51 In glej, eden od Jezusovih spremljevalcev je iztegnil roko, potegnil svoj meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. 52 Tedaj mu je Jezus rekel: »Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani. 53 Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov, 54 toda kako naj se potem izpolnijo Pisma, da se mora tako zgoditi?« 55 Tisto uro je Jezus rekel množicam: »Kakor nad razbojnika
Ali prevratnika.
ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. Dan na dan sem sedèl v templju in učil, pa me niste prijeli.« 56 Vse to pa se je zgodilo, da so se izpolnila Pisma prerokov. Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali.
Jezus pred vélikim zborom
(Mr 14,53–65; Lk 22,54–55.63–71; Jn 18,13–14.19–24)
57 Ti, ki so prijeli Jezusa, so ga odvedli k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismouki in starešine. 58 Peter pa je šel od daleč za njim do palače vélikega duhovnika. Stopil je noter in sédel med služabnike, da bi videl konec. 59 Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali lažno pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, 60 vendar ga niso našli, čeprav je pristopilo veliko krivih prič. Nazadnje sta pristopili dve 61 in rekli: »Ta je dejal: ›Božji tempelj morem podreti in ga v treh dneh postaviti.‹« 62 Tedaj je véliki duhovnik vstal in mu rekel: »Nič ne odgovoriš? Kaj je to, kar ta dva pričata
Ali ti pričajo.
proti tebi?« 63 Jezus pa je molčal. Véliki duhovnik mu je tedaj rekel: »Rotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Mesija,
Ali Kristus.
Božji Sin.« 64 Jezus mu je dejal: »Ti sam si rekel. Toda povem vam:
Poslej boste videli Sina človekovega
sedeti na desnici Moči
Tj. na desnici Boga.
in priti na oblakih neba.«
65 Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoje oblačilo in rekel: »Bogokletje je izrekel! Kaj potrebujemo še prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje. 66 Kaj se vam zdi?« Oni pa so odvrnili: »Smrt zasluži!« 67 Tedaj so mu pljuvali v obraz in ga tolkli s pestmi. Drugi so ga udarjali 68 in govorili: »Prerokuj nam, Mesija,
Ali Kristus.
kdo te je udaril.«
Peter zataji Jezusa
(Mr 14,66–72; Lk 22,56–62; Jn 18,15–18.25–27)
69 Peter pa je sedèl zunaj na dvorišču. Neka dekla je stopila k njemu in rekla: »Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.« 70 On pa je vpričo vseh tajil: »Ne vem, kaj praviš.« 71 Ko je šel v vežo, ga je zagledala druga in rekla tistim, ki so bili tam: »Ta je bil z Jezusom Nazarečanom.« 72 Spet je tajil, in sicer s prisego: »Ne poznam tega človeka!« 73 Kmalu nato so tisti, ki so stali tam, stopili k Petru in mu rekli: »Zares, tudi ti si izmed njih, saj te tudi tvoja govorica izdaja.« 74 Tedaj se je začel zaklinjati
Ali (jih?) je začel preklinjati.
in prisegati: »Ne poznam tega človeka!« In takoj je petelin zapel. 75 Peter se je spomnil Jezusove besede, ki mu jo je rekel: »Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« In šel je ven in se bridko zjokal.
Jezusa odvedejo pred Pilata
(Mr 15,1; Lk 23,1–2; Jn 18,28–32)
27
Ko se je zdanilo, so vsi véliki duhovniki in starešine ljudstva zoper Jezusa sklenili, da ga bodo usmrtili. Nato so ga zvezali in odpeljali. Izročili so ga upravitelju Pilatu.
Smrt Juda Iškarijota
(Apd 1,18–19)
Ko je Juda, ki ga je izdal, videl, da so ga obsodili, se je skesal. Vélikim duhovnikom in starešinam je prinesel nazaj trideset srebrnikov in rekel: »Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« Oni pa so rekli: »Kaj nam mar? Ti glej!«
Tj. ti si odgovoren za to; podobno v v. 24.
Tedaj je vrgel srebrnike v tempelj, se umaknil ter šel in se obesil. Véliki duhovniki so vzeli srebrnike in dejali: »Ne smemo jih dati v tempeljsko zakladnico, ker so cena krvi.« Posvetovali so se in zanje kupili lončarjevo njivo za pokopališče tujcev, zato se tista njiva do danes imenuje Njiva krvi. Tedaj se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju: Vzeli so trideset srebrnikov, ceno ocenjenega, ki so ga ocenili nekateri Izraelovi sinovi. 10 Zanje so kupili lončarjevo njivo, kakor mi je naročil Gospod.
Jezus pred Pilatom
(Mr 15,2–5; Lk 23,2–5; Jn 18,33–38)
11 Jezusa so postavili pred upravitelja, in upravitelj ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš.« 12 Ko so ga véliki duhovniki in starešine obtoževali, ni nič odgovoril. 13 Tedaj mu je Pilat rekel: »Ne slišiš, koliko pričajo zoper tebe?« 14 Toda ni mu odgovoril niti na eno besedo, tako da se je upravitelj zelo čudil.
Jezusa obsodijo na smrt
(Mr 15,6–15; Lk 23,13–25; Jn 18,39–19,16)
15 Ob prazniku pa je upravitelj po navadi izpustil ljudstvu enega jetnika, ki so ga hoteli. 16 Takrat so imeli zloglasnega jetnika, ki mu je bilo ime Jezus
Manjka v nekaterih rkp.
Baraba. 17 Ko so se torej zbrali, jim je Pilat rekel: »Katerega hočete, da vam izpustim: Jezusa
Manjka v nekaterih rkp.
Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?«
Ali Mesija.
18 Vedel je namreč, da so ga izdali iz zavisti. 19 Ko pa je sedèl na sodnem stolu, mu je njegova žena poslala sporočilo: »Nič ne imej s tem pravičnim, kajti danes sem v sanjah veliko trpela zaradi njega.« 20 Véliki duhovniki in starešine so pregovorili množico, naj zahtevajo Baraba, Jezusa pa dajo umoriti. 21 Upravitelj jim je odgovoril: »Katerega od teh dveh hočete, da vam izpustim?« »Baraba,« so rekli. 22 »Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus?«
Ali Mesija.
jim je rekel Pilat. Vsi so dejali: »Križan naj bo!« 23 Rekel jim je: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so še bolj kričali: »Križan naj bo!« 24 Ko je Pilat videl, da nič ne pomaga, ampak da hrup čedalje bolj narašča, je vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: »Nedolžen sem pri krvi tega človeka.
Različica tega pravičnega.
Vi glejte!« 25 Vse ljudstvo je odvrnilo: »Njegova kri na nas in na naše otroke!« 26 Tedaj jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga je izročil, da bi bil križan.
Vojaki zasmehujejo Jezusa
(Mr 15,16–20; Jn 19,2–3)
27 Upraviteljevi vojaki so tedaj vzeli Jezusa s seboj v sodno hišo in zbrali okrog njega vso četo. 28 Slekli so ga in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. 29 Iz trnja so spletli krono in mu jo dali na glavo in trst v njegovo desnico. Poklekovali so pred njim, ga zasmehovali in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« 30 In pljuvali so vanj, mu vzeli trst in ga z njim tepli po glavi. 31 Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegova oblačila in odvedli, da bi ga križali.
Jezusa križajo
(Mr 15,21–32; Lk 23,26–43; Jn 19,17–27)
32 Ko so šli ven, so naleteli na človeka iz Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ. 33 Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Golgota, kar pomeni ›kraj lobanje‹, 34 so mu dali piti vina, pomešanega z žolčem. In pokusil je, a ni hotel piti. 35 Ko so ga križali, so si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali. 36 Sedeli so in ga tam stražili. 37 Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: »Ta je Jezus, judovski kralj.« 38 Takrat sta bila skupaj z njim križana dva razbojnika, eden na desnici in eden na levici. 39 Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili,
Ali preklinjali.
zmajevali z glavami 40 in govorili: »Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, reši samega sebe, če si Božji Sin, in stopi s križa!« 41 Podobno so ga zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in starešinami ter govorili: 42 »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti! Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s križa in bomo verovali vanj. 43 Zaupal je v Boga, naj ga zdaj reši, če ga hoče, saj je rekel: ›Božji Sin sem.‹« 44 Enako sta ga sramotila tudi razbojnika, ki sta bila z njim križana.
Jezusova smrt
(Mr 15,33–41; Lk 23,44–49; Jn 19,28–30)
45 Ob šesti uri se je stemnilo po vsej deželi
Ali po vsem svetu.
do devete ure. 46 Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: »Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« 47 Ko so nekateri, ki so tam stali, to slišali, so govorili: »Ta kliče Elija.« 48 Brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napojil s kisom, nataknil na trst in mu ponujal
Ali dajal.
piti. 49 Drugi pa so govorili: »Pústi, poglejmo, če ga pride Elija rešit!«
Nekateri rkp. dodajajo Prišel je drugi in prebodel njegovo stran in pritekli sta voda in kri.
50 Jezus je spet zakričal z močnim glasom in izročil
Db. odpustil.
duha. 51 In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. 52 Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so zaspali, je bilo obujenih. 53 Po njegovi obuditvi so šli iz grobov in prišli v sveto mesto ter se prikazali mnogim. 54 Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, videli potres in kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: »Resnično, ta je bil Božji Sin!«
Ali sin.
55 Bilo pa je tam mnogo žená, ki so gledale od daleč. Od Galileje sèm so hodile za Jezusom in mu stregle. 56 Med njimi so bile Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jožefova, ter mati Zebedejevih sinov.
Jezusov pogreb
(Mr 15,42–47; Lk 23,50–56; Jn 19,38–42)
57 Ko se je zvečerilo, je prišel bogat mož iz Arimateje, Jožef po imenu, ki je bil tudi sam Jezusov učenec. 58 Stopil je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. Tedaj je Pilat ukazal, naj mu ga izročijo. 59 Jožef je telo vzel, zavil v kos čistega platna 60 in položil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. Ko je k vhodu v grob zavalil velik kamen, je odšel. 61 Bili pa sta tam Marija Magdalena in ona druga Marija in sta sedeli nasproti grobu.
Straža pri grobu
62 Drugi dan, to je po dnevu pripravljanja, so se véliki duhovniki in farizeji zbrali pri Pilatu 63 in mu rekli: »Gospod, spomnili smo se, da je tisti zapeljevalec, ko je bil še živ, rekel: ›Po treh dneh bom obujen.‹
Ali vstal.
64 Ukaži torej, naj grob zastražijo do tretjega dne, da morda ne pridejo njegovi učenci, ga ukradejo in ljudstvu porečejo: ›Obujen je bil od mrtvih.‹ In zadnja prevara bo hujša od prve.« 65 Pilat jim je rekel: »Saj imate
Ali Vzemite.
stražo. Pojdite in zastražite grob, kakor veste!« 66 In oni so šli s stražo in zavarovali grob, tako da so kamen zapečatili.
Jezusovo vstajenje
(Mr 16,1–10; Lk 24,1–12; Jn 20,1–18)
28
Po soboti, ko se je svital prvi dan tedna, sta prišli Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob. In glej, nastal je močan potres, kajti Gospodov angel je prišel iz nebes. Pristopil je in odvalil kamen ter sédel nanj. Videti je bil kakor blisk in njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg. Od strahu pred njim so stražarji vztrepetali in postali kakor mrtvi. Angel pa je nagovoril ženi: »Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Obujen je bil, kakor je rekel! Stopíta sèm in poglejta kraj, kamor so ga
Različica Gospoda.
položili. Hitro pojdita in povejta njegovim učencem: ›Obujen je bil od mrtvih!
od mrtvih: manjka v nekaterih rkp.
Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.‹ Glejta, povedal sem vama.« Hitro sta zapustili grob in s strahom ter velikim veseljem stekli sporočit njegovim učencem. In glej, naproti jima je prišel Jezus in rekel: »Pozdravljeni!« Oni dve sta pristopili, mu objeli noge in se mu poklonili. 10 Tedaj jima je Jezus rekel: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.«
Sporočilo stražarjev
11 Ko sta bili še na poti, so nekateri iz straže prispeli v mesto in sporočili vélikim duhovnikom vse, kar se je zgodilo. 12 Ti so se zbrali s starešinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja 13 in dejali: »Recite: ›Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo spali.‹ 14 In če bi to slišal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.« 15 In ti so vzeli denar in storili, kakor so jih poučili. Tako se je ta govorica razširila med Judi do današnjega dne.
Jezus pooblasti učence
(Mr 16,14–18; Lk 24,36–49; Jn 20,19–23; Apd 1,6–8)
16 Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je Jezus naročil. 17 Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. 18 Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. 19 Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence:
Ali in poučite vse narode.
krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha 20 in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«
Ali veka.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije


Kratki videi o Svetem pismu
Projekt
Sveto pismo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplacno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  7.4.2020, do zdaj izpisanih odlomkov: 129.208.193, danes: 9.262
Cas izvajanja programa: 0.14s

Zakaj imamo prevod, ki je standardni?

Kupuj  z 10% velikonocnim popustom!

Kaj podariti birmancu? Darilo z vsebino, Sveto pismo!

Podpri nas, nic te ne stane

Naloži si sveto pismo v elektronski obliki za svoj e-bralnik.

Si težko vzameš cas za branje Božje besede? Zakaj ji torej ne prisluhneš?

Poznaš osnovno sporocilo Svetega pisma? Vstopi v dramo Svetega pisma!

Nekaj nasvetov za branje Svetega pisma.

Ne veš, kako se lotiti branja Svetega pisma? Zate smo pripravili nekaj bralnih nacrtov, ki ti bodo pomagali narediti prve korake.