Domaa stran Svetopisemska druba Slovenije - Nepridobitna druba za prevajanje in irjenje Svetega pisma       
O naem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naa dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi biblinimi drubami in Cerkvami ...Svetopisemska druba na Facebooku  Svetopisemska druba na YouTube

[ Mobilno ]

Stara zaveza
1 Mojzes
2 Mojzes
3 Mojzes
4 Mojzes
5 Mojzes
Jozue
Sodniki
Ruta
1 Samuel
2 Samuel
1 Kralji
2 Kralji
1 Kroniška
2 Kroniška
Ezra
Nehemija
Estera
Job
Psalmi
Pregovori
Pridigar
Visoka pesem
Izaija
Jeremija
Žalostinke
Ezekiel
Daniel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija

Devterokanonične knjige

Tobit
Judita
Estera (grška)
1 Makabejci
2 Makabejci
Modrost
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Daniel (dodatki)

Nova zaveza

Matej
Marko
Luka
Janez
Apostolska dela
Rimljanom
1 Korinčanom
2 Korinčanom
Galačanom
Efežanom
Filipljanom
Kološanom
1 Tesaloničanom
2 Tesaloničanom
1 Timoteju
2 Timoteju
Titu
Filemonu
Hebrejcem
Jakob
1 Peter
2 Peter
1 Janez
2 Janez
3 Janez
Juda
Razodetje


BIBLIJA.net   - Sveto pismo na internetu
Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  ŽJ  SSP  SSP-Op  SSP-Ref  JUB  EKU  CHR  WLF  JAP  DAL  TRB Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik



Podpri nas nič te ne stane
Podpri Sveto pismo
nič te ne stane :)

Pregovori 1,1-31,31

Pregovori :1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Pregovori
Razprava o modrosti
Uvod
1
Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja Izraelovega:

Za spoznavanje modrosti in vzgoje,
za razumevanje razumnih izrekov,
za sprejemanje vzgoje k dojemljivosti,
pravičnosti, razsodnosti in poštenosti,
da bi dajali preprostim previdnost,
mladeniču znanje in preudarnost.
Poslušal jih bo modri in povečal izobrazbo,
razumni bo pridobil izvedenost,
da bo razumel pregovor in rek,
besede modrih in njihova dognanja.

Strah GOSPODOV je začetek znanja,
modrost in vzgojo zaničujejo bedaki.
Grešniki vabijo mlade
Poslušaj, sin moj, vzgojo svojega očeta,
ne zametuj nauka svoje matere.
Kajti ljubek venec bosta tvoji glavi,
ogrlici tvojemu vratu.
10 Sin moj, če te grešniki zavajajo,
se jim ne vdaj.
11 Če pravijo: »Pojdi z nami, prežímo na kri!
Postavimo nedolžnemu zasedo brez razloga!
12 Pogoltnimo jih žive, kakor podzemlje,
cele, kakor se pogrezajo v jamo!
13 Našli bomo vsakršno dragoceno imetje,
napolnili svoje hiše s plenom.
14 Vrzi svoj žreb v naši sredi,
naj bo ena mošnja nam vsem!«
15 Sin moj, ne hodi z njimi na pot,
zadrži svojo nogo pred njihovo stezo.
16 Kajti njihove noge drve v hudobijo,
hite prelivat kri.
17 Zaman se namreč razpenja mreža
pred očmi vseh ptičev:
18 tako oni prežijo na lastno kri,
postavljajo zasedo lastnemu življenju.
19 Takšne so poti vsakogar, ki utrgava,
utržek jemlje
Db. ki utrgava utržek / jemlje.
življenje svojemu lastniku.
Modrost vabi mlade
20 Modrost se oglaša zunaj,
na trgih povzdiguje svoj glas,
21 na stekališču ulic
Gr. na vrhu zidov; hebr. nejasno.
kliče,
na vhodu, pri mestnih vratih izreka svoje izreke:
22 »Doklej boste, prostaki, ljubili prostaštvo?
Posmehljivci ljubijo posmeh,
norci sovražijo spoznanje!
23 Obrnite se k mojemu opominu,
glejte, točila vam bom svojega duha,
razodevala vam bom svoje besede.
24 Ker sem klicala, pa ste se branili,
iztezala svojo roko, pa se nihče ni zmenil,
25 in ste zavrgli vse moje nasvete
in niste sprejeli mojega opomina,
26 se bom tudi jaz smejala vaši pogubi,
se posmehovala, ko pride vaš strah,
27 ko pride vaš strah kakor ujma,
in pridrvi vaša poguba kakor vihar,
ko prideta nad vas stiska in nadloga.
28 Tedaj me bodo klicali, pa ne bom odgovorila,
koprneli bodo po meni, pa me ne bodo našli.
29 Zato, ker so sovražili spoznanje
in niso marali strahu GOSPODOVEGA,
30 se ne menili za moje nasvete,
odklonili vsak moj opomin,
31 zato bodo uživali sadove svojega ravnanja,
se sitili po svojih načrtih.
32 Kajti upornost bo ugonobila prostake,
lahkomiselnost bo pokončala norce.
33 Kdor pa me posluša, bo prebival na varnem,
miren bo in se ne bo bal hudega.«
Pomen vzgoje
2
Sin moj, če sprejemaš moje izreke
in hraniš pri sebi moje zapovedi,
tako da tvoje uho posluša modrost,
da nagibaš svoje srce k razumnosti,
da, če kličeš razsodnost,
daješ svoj glas razumnosti,
če jo iščeš kakor srebro,
jo odkopavaš kakor zaklade,
tedaj boš razumel strah GOSPODOV
in boš dosegel spoznanje Boga.
Kajti GOSPOD daje modrost,
iz njegovih ust prihajata spoznanje in razumnost.
Iskrenim pripravlja uspeh,
ščit je tem, ki hodijo v popolnosti.
Takó pazi na steze pravice,
varuje pot svojih zvestih.
Tedaj boš razumel pravičnost in pravico,
poštenost in sleherno dobro pot.
10 Kajti modrost pride v tvoje srce,
spoznanje bo všeč tvoji duši.
11 Preudarnost te bo varovala,
razumnost te bo ohranjala.
12 Obvarovala te bo slabe poti,
ljudi, ki govore varljivo,
13 ki zapuščajo prave poti,
da hodijo po temačnih poteh,
14 ki se veselijo zlih dejanj,
se radujejo zlobnih prevar,
15 ki so njihove poti izkrivljene
in blodijo po svojih stezah.
16 Obvarovala te bo tuje ženske,
tujke, ki gladi s svojim govorjenjem,
17 ki zapušča izvoljenca svoje mladosti,
ki pozablja na zavezo svojega Boga.
18 Kajti njena hiša se pogreza k smrti,
njene steze k pokojnim.
19 Nihče, ki hodi k njej, se ne vrne
in ne doseže poti v življenje.

20 Zato hôdi po poteh dobrih,
drži se poti pravičnih.
21 Kajti iskreni bodo prebivali v deželi,
popolni bodo ostali v njej,
22 hudobne pa bodo iztrebili iz dežele,
varljivce bodo iztrgali iz nje.
Ljubi GOSPODA, svojega Boga
3
Sin moj, ne pozabi mojega nauka,
tvoje srce naj se drži mojih zapovedi.
Kajti pomnožile ti bodo
število dni in let življenja in srečo.

Dobrota in zvestoba naj te ne zapustita,
priveži si ju okrog vratu,
zapiši ju na tablo svojega srca.
Tako boš našel milost in dobro dojemljivost
pri Bogu in pri ljudeh.

Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem,
na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
in on bo uravnaval tvoje steze.
Ne imej sam sebe za modrega,
boj se GOSPODA in varuj se hudega.
To bo zdravilo za tvoje telo,
poživilo za tvoje kosti.

Části GOSPODA s svojim imetjem,
s prvinami vseh svojih pridelkov.
10 Tvoje žitnice bodo polne hrane,
tvoje kadi bodo prekipevale od mošta.

11 Ne zametuj, sin moj, GOSPODOVE vzgoje,
njegov opomin naj ti ne bo nadležen.
12 Kajti kogar GOSPOD ljubi, ga opominja
in mu hoče dobro kakor oče sinu.
Modrost je drevo življenja
13 Blagor človeku, ki najde modrost,
možu, ki si pridobi razumnost.
14 Kajti pridobiti njo je bolje kakor pridobiti srebro,
njen sad je boljši od zlata.
15 Dragocenejša je kakor biseri,
nobena tvoja želja ji ni enakovredna.
16 Dolgo življenje je v njeni desnici,
v njeni levici sta bogastvo in čast.
17 Njene poti so prijetne poti,
vse njene steze so mirne.
18 Drevo življenja je tem, ki se je oprimejo,
kdor se je drži, je srečen.

19 GOSPOD je z modrostjo postavil zemljo,
z razumnostjo utrdil nebo,
20 z njegovim znanjem se odpirajo pravodovja
Ali globočine, brezna.
in oblaki spuščajo roso.
GOSPOD bo tvoj varuh
21 Sin moj, to dvoje naj ti ne uide izpred oči,
ohrani strumnost in preudarnost.
22 Tvoji duši bosta življenje,
tvojemu vratu okras.
23 Tedaj boš varno hodil po svoji poti,
tvoja noga se ne bo spotikala.
24 Kadar boš legel, se ne boš bal,
kadar boš ležal, bo tvoje spanje sladko.
25 Ne boš se bal presenetljivega strahu,
da bi prišlo opustošenje krivičnikov.
26 Kajti GOSPOD bo tvoje zaupanje,
varoval bo tvojo nogo pred zanko.
Ljubi svojega bližnjega
27 Ne odklanjaj dobrote potrebnemu,
če je v tvoji moči, da jo izkažeš.
28 Ne reci svojemu bližnjemu: »Pojdi in pridi nazaj,
jutri ti bom dal,« če to imaš.
29 Ne snuj hudega zoper svojega bližnjega,
ko zaupno prebiva pri tebi.
30 Ne prepiraj se z nikomer brez vzroka,
če ti ni storil nič žalega.
31 Ne zavidaj nasilnemu človeku,
ne ubiraj nobene njegove poti.
32 Kajti odpadnik se gnusi GOSPODU,
z iskrenimi pa je zaupen.
33 GOSPODOVO prekletstvo je v krivičnikovi hiši,
bivališče pravičnih pa blagoslavlja.
34 Kakor se posmehljivcem posmehuje,
tako ponižnim daje milost.
35 Modri podedujejo čast,
norce povzdiguje sramota.
Sprejemaj izročilo svojih dedov
4
Poslušajte, otroci, očetovo vzgojo,
prisluhnite, da spoznate razumnost.
Kajti dajem vam dobro izobrazbo,
ne zapuščajte mojega nauka.
Tudi jaz sem bil sin svojemu očetu,
nežen in edinec pred obličjem svoje matere.
Učil me je in mi govoril:
»Tvoje srce naj se drži mojih besed,
izpolnjuj moje zapovedi in boš živel.
Pridobivaj si modrost, pridobivaj si razumnost,
ne pozabi je in ne odvračaj se od izrekov mojih ust.
Ne zapusti je, pa te bo varovala,
ljubi jo, pa te bo ohranjala.
Začetek modrosti je: pridobivaj si modrost,
z vsem svojim imetjem si pridobivaj razumnost.
Povzdiguj jo in te bo povišala,
prinesla ti bo čast, če jo boš objemal.
Dala ti bo ljubek venec na glavo,
podarila ti bo sijajno krono.«
Dve poti
10 Poslušaj, sin moj, in sprejemaj moje izreke,
pomnožila se ti bodo leta življenja.
11 Pokazal sem ti pot modrosti,
te vodil po pravih stezah.
12 Ko boš hodil, tvoj korak ne bo utesnjen,
ko boš hitel, se ne boš spotaknil.
13 Drži se vzgoje, nikar je ne zapuščaj,
hrani jo, saj je tvoje življenje.
14 Na stezo krivičnikov ne hodi,
ne stopaj na pot hudobnih.
15 Ogni se je, ne stopaj nanjo,
odvrni se od nje in pojdi mimo.
16 Kajti ne zaspijo, če koga ne oškodujejo,
spanec beži od njih, če koga ne izpodnesejo.
17 Saj jedo kruh krivice,
pijejo vino nasilja.
18 Steza pravičnih je kakor svit zore,
ki se vedno bolj sveti do polnega dne.
19 Pot krivičnih pa je kakor tema,
nič ne vedo, ob kaj se bodo spotaknili.
Varuj svoje srce
20 Sin moj, pazi na moje besede,
nagni svoje uho k mojim izrekom.
21 Naj ti ne uidejo izpred oči,
hrani jih v svojem srcu.
22 Kajti življenje so temu, ki jih najde,
zdravje celemu njegovemu telesu.
23 Z vso skrbjo varuj svoje srce,
kajti iz njega izvira življenje.
24 Odpravi od sebe izkrivljenost ust,
oddalji od sebe popačenost ustnic.
25 Tvoje oči naj gledajo naravnost,
tvoje trepalnice naj bodo naravnane predte.
26 Izravnaj stezo svojih nog,
vse tvoje poti naj bodo utrjene.
27 Ne odstopaj ne na desno ne na levo,
odvrni svojo nogo od hudega.
Pomladni viharji
5
Sin moj, pazi na mojo modrost,
nagni svoje uho k moji razumnosti,
da boš skrbel za preudarnost
in bodo tvoje ustnice ohranjale spoznanje.
Kajti ustnice tujke cedijo med,
njena usta so bolj božajoča kot olje.
Njen konec pa je grenek kakor pelin,
oster kakor dvorezen meč.
Njene noge se spuščajo k smrti,
njeni koraki se pogrezajo v podzemlje.
Poti življenja ne izravnava,
da njene steze blodijo, ne spoznava.

Zdaj me torej, sinovi, poslušajte,
ne odstopajte od izrekov mojih ust.
Tvoja pot naj gre daleč od nje,
ne približuj se vratom njene hiše,
da ne boš dajal drugim svoje časti,
svojih let krutemu,
10 da se ne bodo tujci sitili s tvojim premoženjem,
v hiši tujca s tvojimi napori,
11 ti pa boš nazadnje stokal,
ko boš izčrpal svoje meso in svoje telo.
12 Govoril boš: »Kako da sem sovražil vzgojo
in je moje srce zaničevalo opomin,
13 da nisem poslušal glasu svojih učiteljev,
ne nagnil ušesa k svojim vzgojiteljem,
14 še tik preden sem se znašel v vsem hudem
sredi zbora in skupnosti?«
Imej svoj vodnjak in svojo ženo
15 Pij vodo iz svojega vodnjaka,
studenčnico iz svojega studenca.
16 Naj se tvoji zbiralniki raztekajo naokrog,
vodna korita na trge.
17 Naj bodo samo tvoji,
naj ne bodo tvoji in obenem tuji.
18 Naj bo blagoslovljen tvoj vrelec,
razveseljuj se z ženo svoje mladosti.
19 Ljubka košuta in mila srna!
Njena čustva naj te vsak čas opajajo,
bodi vedno zamaknjen v njeno ljubezen.
20 Zakaj bi, sin moj, blodil za tujo,
objemal prsi tujke?
21 Kajti GOSPOD ima pred očmi človekove poti,
opazuje vse njegove steze.
22 Krivičnika ujamejo njegove krivde,
zadrgne se z vezmi svojega greha.
23 Umrl bo, ker ni sprejel vzgoje,
izgubljen bo zaradi svoje velike bednosti.
Varuj se poroštva
6
Sin moj, če si sprejel poroštvo za svojega bližnjega,
dal svojo roko za tujca,
se zavezal z izreki svojih ust,
se ujel z izreki svojih ust,
tedaj stori to, sin moj, in reši se,
ker si prišel v roke svojega bližnjega:
pojdi, trepetaj in priganjaj svojega bližnjega.
Ne dovoljuj spanja svojim očem,
ne počitka svojim trepalnicam.
Reši se kakor gazela iz roke,
kakor ptica iz ptičarjeve roke.
Lenoba, vseh grdob grdoba
Pojdi k mravlji, lenuh,
glej njene poti in postani moder.
Kajti nima poveljnika
ne nadzornika ne vladarja,
vendar si poleti pripravlja hrano,
si ob žetvi nabira živež.
Lenuh, doklej boš spal,
kdaj se boš vzdignil iz svojega spanja?
10 Malo boš spal, malo dremal,
malo držal roke križem in počival:
11 in siromaštvo pride k tebi kakor klatež,
pomanjkanje kakor oboroženec.
Kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo
12 Podel človek, ničev mož je,
kdor hodi okrog z izkrivljenimi usti.
13 Mežika z očmi, drobi z nogami,
kaže s prsti.
14 Kuje hudobijo v svojem izprijenem srcu,
seje prepire vsak čas.
15 Zato bo v trenutku prišla njegova poguba,
v hipu se bo zrušil in ne bo zdravila.
Sedem gnusob pred GOSPODOM
16 Šest reči sovraži GOSPOD,
sedem se jih gnusi njegovi duši:
17 prevzetne oči, lažniv jezik
in roke, ki prelivajo nedolžno kri,
18 srce, ki kuje zle naklepe,
noge, ki se spuščajo v tek za hudobijo,
19 kriva priča, ki govori laži,
in kdor seje prepire med brate.
Ne prešuštvuj
20 Izpolnjuj, sin moj, zapoved svojega očeta,
ne zametuj nauka svoje matere.
21 Priklepaj ju vedno na svoje srce,
pripenjaj si ju okrog vratu.
22 Kadar hodiš, naj te vodi,
kadar spiš, naj te varuje,
kadar se zbudiš, naj se pogovarja s teboj.
23 Kajti zapoved je svetilka in nauk je luč,
vzgojni opomini so pot življenja,
24 da te obvarujejo pred ženo bližnjega,
pred gladkim jezikom tujke.
25 Ne poželi njene lepote v svojem srcu,
naj te ne ujame s svojimi trepalnicami,
26 kajti samski vlačugi zadostuje kos kruha,
poročena žena pa ugrabi dragoceno življenje.
27 Mar lahko kdo nastrga žerjavice v svoje naročje,
ne da bi mu zgorela obleka?
28 Mar lahko kdo hodi po žerjavici,
ne da bi si ožgal noge?
29 Tako kdor hodi k ženi svojega bližnjega:
kdor koli se je dotakne, ne ostane brez kazni.
30 Ne zaničujejo tatu, ki krade,
da bi potešil svoje poželenje, ker je lačen.
31 Vendar mora zasačeni povrniti sedemkratno,
dati mora vse imetje svoje hiše.
32 Kdor prešuštvuje z ženo, nima pameti,
kdor dela to, si uničuje življenje.
33 Nakopava si udarce in zaničevanje,
njegova sramota ne bo izbrisana.
34 Kajti moževa jeza gori
in ne bo prizanesel na dan maščevanja,
35 ne bo se ozrl na nobeno odškodnino,
ne bo odnehal, čeprav boš kopičil darila.
Mladenič in zapeljivka
7
Sin moj, varuj moje izreke,
hrani v sebi moje zapovedi.
Pazi na moje zapovedi, da boš živel,
na moj nauk kakor na zenico svojega očesa.
Priveži si jih na prste,
zapiši jih na tablo svojega srca.
Reci modrosti: »Ti si moja sestra,«
»Znanka!« kliči razumnosti,
da te obvaruje tuje ženske,
tujke, ki gladi s svojim govorjenjem.

Kajti pri oknu svoje hiše,
skozi rešetko sem pogledal,
pa sem videl med preprostimi,
prepoznal med mladeniči fantiča brez pameti:
stopil je v ulico okrog vogala
in šel proti njeni hiši.
V mraku, v večernem času,
sredi noči in teme.

10 In glej, ženska mu pride naproti,
napravljena kot vlačuga in osvajalka src.
11 Živahna je in izzivajoča,
njene noge ne vzdržijo doma.
12 Zdaj je na ulici zdaj na trgu,
na vsakem vogalu zalezuje.
13 Objame ga in ga poljubi,
upre svoj obraz in mu reče:
14 »Mirovno daritev sem bila dolžna,
danes sem izpolnila svojo zaobljubo.
15 Zato sem ti šla naproti,
da te povabim, in sem te našla.
16 Postlala sem si posteljo z blazinami,
s pisanimi pregrinjali iz egiptovskega platna.
17 Odišavila sem si ležišče z miro,
aloo in cimetom.
18 Pridi, pijva naslade do jutra,
uživajva v ljubezni.
19 Kajti moža ni doma,
Db. moža ni v njegovi hiši.
odšel je na daljno pot.
20 S seboj je vzel mošnjo denarja,
o polni luni pride domov.«

21 Premoti ga s svojim zavzetim prigovarjanjem,
spelje ga s svojimi gladkimi ustnicami.
22 Takoj gre za njo,
kakor gre vol v zakol,
kakor bedak
Gr. pes; lat. jagnje.
stopica k privezi.
Ali kakor srna poskakuje v pasti; hebr. nejasno.
23 Dokler ji puščica ne razpara jeter,
ko ptica prileti na vabo,
ne spozna, da gre za njeno življenje.

24 Zdaj torej, sinovi, poslušajte me,
pazite na izreke mojih ust.
25 Tvoje srce naj ne zaide na njene poti,
naj ne zablodi na njene steze.
26 Kajti veliko jih je, ki jih je ranjene zavrgla,
številne so vse njene žrtve.
27 V njeni hiši so poti v podzemlje,
spuščajo se v smrtne hrame.
Modrost vabi odrasle
8
Mar ne kliče modrost,
ne povzdiguje razumnost svojega glasu?
Postavila se je na vhod v trdnjavo, na cesto,
na stičišče vseh poti.
Pri vratih, v ustju mesta,
na vhodu k vratom kliče:
»Možje, vas kličem,
moj klic je namenjen človeškim
Ali Adamovim.
otrokom.
Razumite, prostaki, previdnost,
norci, spametujte se.
Poslušajte, ker govorim o vzvišenih rečeh,
svoje ustnice odpiram za to, kar je prav.
Moja usta govore resnico,
krivica je gnusoba mojim ustnicam.
Vsi izreki mojih ust so pravi,
v njih ni nič zvijačnega ali izkrivljenega.
Vsi so razvidni razumnemu,
pristni tem, ki so našli spoznanje.
10 Sprejmite raje mojo vzgojo kakor srebro,
spoznanje raje kakor čisto zlato.
11 Kajti modrost je boljša od biserov,
nobena želja ji ni enakovredna.
12 Jaz, modrost, dajem stanovanje previdnosti,
vzdržujem spoznanje preudarnosti.
13 Strah GOSPODOV sovraži hudobijo,
prevzetnost, napuh, hudobno pot
in hinavska usta sovražim.
14 Pri meni sta svèt in uspeh,
pri meni sta razumnost in moč.
15 Po meni kraljujejo kralji,
oblastniki določajo pravico.
16 Po meni poveljujejo veljaki,
po meni so imenitni vsi pravični sodniki.
17 Ljubim té, ki me ljubijo,
kateri me iščejo, me najdejo.
18 Pri meni so bogastvo in čast,
trajno imetje in pravičnost.
19 Moj sad je boljši kot zlato in kot čisto zlato,
moj pridelek je boljši kot izbrano srebro.
20 Hodim po poti pravičnosti,
po sredi stezá pravice,
21 da oskrbujem svoje ljubljence z imetjem
in polnim njihove zakladnice.«
Modrost pri stvarjenju
22 GOSPOD me je imel v začetku svojih poti,
pred svojimi pradavnimi deli.
23 Bila sem zasnovana od vekomaj,
od začetka, preden je bila zemlja.
24 Bila sem spočeta, ko še ni bilo pravodovja,
Ali globočine, brezna; podobno v v. 8,27.28.
ko še ni bilo zbiralnikov, polnih vodá.
25 Preden so bile utrjene gore,
pred hribi sem bila spočeta,
26 ko še ni naredil zemlje in pokrajin,
ne prvine prahu sveta.
27 Ko je pripravljal nebo, sem bila tam,
ko je zarisoval obzorje nad pravodovjem,
28 ko je zgoraj krepil oblake
in utrjeval zbiralnike pravodovja,
29 ko je postavljal morju njegovo mejo,
da vode ne prestopijo njegovega obrežja,
ko je zarisoval temelje zemlje,
30 sem kot njegov ljubljenček
Db. gojenček, negovanček ali gradbenik, stavbenik.
bila ob njem,
se veselila dan za dnem,
se ves čas igrala pred njim.
31 Igrala sem se na njegovem zemeljskem krogu
in moje veselje je bilo pri človeških otrocih.
Modrost prinaša življenje
32 Zdaj torej, otroci, poslušajte me!
Blagor tem, ki se drže mojih poti.
33 Poslušajte vzgojo in bodite modri,
nikar je ne zametujte.
34 Blagor človeku, ki me posluša,
bedi dan za dnem pri mojih vratih
in čaka na pragu mojih duri.
35 Kajti kdor me najde, najde življenje
in prejme milost od GOSPODA.
36 Kdor pa me zgreši, rani svojo dušo,
vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.
Modrost vabi na gostijo
9
Modrost si je naredila hišo,
izklesala si je sedem stebrov.
Zaklala je svojo živino, namešala svojega vina
in pogrnila svojo mizo.
Razpošilja svoje dekle in kliče
na križiščih utrjenega mesta:
»Kdo je preprost? Naj pride sem!«
Temu, ki pogreša razumnost, pravi:
»Pridite, jejte moj kruh,
pijte vino, ki sem ga namešala.«
Salomon svari pred posmehljivcem
Pustite prostake, da boste živeli,
stopajte po poti razumnosti.
Kdor vzgaja posmehljivca, si nakopava sramoto,
kdor opominja krivičnika, se omadežuje.
Ne opominjaj posmehljivca, da te ne bo sovražil,
opominjaj modrega, da te bo ljubil.
Poúči modrega in bo še modrejši,
pojasni pravičnemu in bo pomnožil znanje.
10 Začetek modrosti je strah GOSPODOV,
spoznanje svetih je razumnost.
11 Kajti po meni se ti pomnožijo dnevi,
se ti podaljšajo leta življenja.
12 Če si moder, si zase moder,
če pa se posmehuješ, boš sam trpel.
Tudi norost vabi na gostijo
13 Gospa norost je živahna,
prostaška in ničesar ne ve.
14 Sedi pri vhodu svoje hiše
na prestolu utrjenega mesta
15 in vabi mimoidoče,
ki hočejo naprej po svoji poti:
16 »Kdo je preprost? Naj pride sem!«
Temu, ki pogreša razumnost, pravi:
17 »Ukradena voda je sladka,
skriven kruh je dober.«
18 Ta pa ne spozna, da so tam pokojni,
njeni gostje so v globinah podzemlja.
Salomonovi pregovori – prva zbirka
Kar kdo seje, to bo žel
10
Salomonovi pregovori.

Moder sin razveseljuje očeta,
nori sin pa je žalost svoje matere.
Krivični zakladi nič ne koristijo,
pravičnost pa rešuje smrti.
GOSPOD ne pusti, da bi stradal pravični,
zavrača pa pohlep krivičnih.
Lena roka pripravlja revščino,
roka pridnih bogatí.
Kdor poleti spravlja, je dojemljiv sin,
kdor ob žetvi dremlje, je sramoten sin.
Glavo pravičnega bo pokril blagoslov,
usta krivičnih pa nasilje.
Spomin na pravičnega bo blagoslovljen,
ime krivičnih bo strohnelo.
Kdor je modrega srca, sprejema zapovedi,
kdor je bedastih ustnic, se ugonablja.
Kdor hodi v popolnosti, hodi varno,
kdor pa izkrivlja svoje poti, bo razkrinkan.
10 Kdor mežika z očmi, si zadaja bolečino,
kdor je bedastih ustnic, se ugonablja.
Gr. kdor pa posvari naravnost, ustvarja mir.
11 Usta pravičnega skrivajo vir življenja,
usta krivičnih pa nasilje.
12 Sovraštvo zbuja prepire,
ljubezen pa pokriva vse napake.
13 Na ustnicah razumnega počiva modrost,
šiba za hrbet človeka brez pameti.
14 Modri hranijo spoznanje,
usta bedaka pa bližnjo pogubo.
15 Imetje je bogatemu močna trdnjava,
revščina siromakom poguba.
16 Zaslužek pravičnega priteka za življenje,
dohodek krivičnega pa za greh.
17 Kdor se drži vzgoje, potuje v življenje,
kdor zapušča opomin, zablodi.
18 Kdor skriva sovraštvo, je lažnivih ustnic,
kdor pa izreče žaljivko, je norec.
19 Kjer je veliko besed, ne manjka greha,
kdor je dojemljiv, pa brzda svoje ustnice.
20 Jezik pravičnega je izbrano srebro,
srce krivičnih je komajda kaj.
21 Ustnice pravičnega jih hranijo veliko,
bedaki pa mrjo, ker jim manjka razumnost.
22 GOSPODOV blagoslov bogatí,
pehanje ne doda ničesar.
Ali in s tem ne dodaja bolesti.
23 Kakor je norec vesel, da počenja hudobijo,
tako je modrec vesel, da je moder.
24 Strah krivičnika pride nadenj,
željo pravičnih izpolni.
25 Krivičnik premine, kakor gre mimo vihar,
pravični pa stoji na trajnem temelju.
26 Kar je kis za zobe in kar je dim za oči,
je lenuh za tiste, ki ga najamejo.
27 Strah GOSPODOV podaljšuje dni življenja,
leta krivičnikov pa se krajšajo.
28 Zaupanje pravičnih je veselo,
pričakovanje krivičnih pa propade.
29 GOSPODOVA pot je obramba popolnemu
in poguba tem, ki delajo húdo.
30 Pravični se nikdar ne premakne,
krivični pa ne bodo prebivali v deželi.
31 Usta pravičnega bodo poganjala modrost,
hinavski jezik pa bo izruvan.
32 Ustnice pravičnega izražajo
Db. poznajo.
dobrohotnost,
usta krivičnih pa prevare.
Dobra vaga v nebesa pomaga
11
Goljufiva tehtnica je GOSPODU gnusoba,
pravična utež pa mu je všeč.
Kamor je prišel napuh, je prišla tudi sramota,
modrost pa prebiva s skromnimi.
Popolnost
Ali Brezgrajnost.
vodi iskrene,
pokvarjenost ugonablja varljivce.
Bogastvo ne koristi na dan jeze,
pravičnost pa rešuje smrti.
Pravičnost ravna popolnemu njegovo pot,
krivični pa v svoji krivičnosti propade.
Pravičnost rešuje iskrene,
varljivci pa se ujamejo v lastne spletke.
Ko krivičnik umre, propade njegovo pričakovanje,
zaupanje v bogastvo propade.
Pravični se reši iz stiske,
krivični pa stopi na njegovo mesto.
Brezbožnež pogublja svojega bližnjega z usti,
pravični pa se rešujejo s spoznanjem.
10 Mesto se raduje sreče pravičnih,
nad pogubo krivičnih pa vriska.
11 Blagoslov iskrenih povzdiguje mesto,
usta krivičnih pa ga podirajo.
12 Kdor je brez pameti, zaničuje svojega bližnjega,
razumen mož pa molči.
13 Kdor hodi kot obrekovalec, izdaja skrivnost,
kdor je zanesljivega duha, skriva besedo.
14 Kjer ni izvedenosti, ljudstvo propada,
kjer je veliko svetovalcev, je blaginja.
15 Kdor je porok za tujca, zaide v težave,
kdor pa ne mara poroštva, živi mirno.
16 Ljubezniva žena prinaša čast,
močni prinašajo bogastvo.
Gr. Ljubezniva žena prinaša čast, / ta pa, ki sovraži pravičnost, je prestal sramote. / Brezbožni glede bogastva postanejo revni, / pogumni pa se opirajo na bogastvo.
17 Dober človek dela dobro sam sebi,
kruti pa muči sam sebe.
18 Krivični pripravlja goljufiv zaslužek,
kdor seje pravičnost, pa resnično plačilo.
19 Kdor se drži pravičnosti, gre v življenje,
kdor se poganja za krivico, hiti v smrt.
20 Kdor je izkrivljenega srca, je GOSPODU gnusoba,
kdor hodi brezgrajno,
Db. popolno.
mu je všeč.
21 Hudobnež gotovo ne ostane brez kazni,
rod pravičnih pa se reši.
22 Zlat obroček v prašičjem rilcu
je lepa ženska brez okusa.
23 Pravični lahko pričakujejo le srečo,
krivične čaka jeza.
24 Eden razsiplje in še bogatí,
drugi stiska čez mero, pa leze v revščino.
25 Kdor je radodaren, bo sit,
kdor daje piti, bo napojen.
26 Kdor zadržuje žito, ga ljudstvo preklinja,
blagoslov pa je nad glavo tega, ki ga prodaja.
27 Kdor si prizadeva za dobro, si pridobiva naklonjenost,
kdor pa snuje hudobijo, ga bo zadela.
28 Kdor zaupa v svoje bogastvo, propade,
pravični pa poganjajo kakor zelenje.
29 Kdor žali svojo hišo,
Tj. svojo družino.
dobi v delež veter,
bedak bo hlapec modremu.
30 Sad pravičnega je drevo življenja,
duše pridobiva, kdor je moder.
Gr. življenja (db. duše) nepravičnih pa so odvzeta zgodaj.
31 Glej, pravični je v zemlji poplačan,
koliko bolj, kdor je krivičen in grešen!
Koreni znanja so grenki, plodovi sladki
12
Kdor ljubi vzgojo, ljubi spoznanje,
kdor sovraži opomin, ostane surovež.
Kdor je dober, prejme milost od GOSPODA,
snovalca naklepov pa obsoja.
Nihče se ne bo uveljavil s krivico,
korenina pravičnih pa se ne premakne.
Vrla žena je krona svojemu možu,
ostudna pa je kakor trohnoba v njegovih kosteh.
Misli pravičnih iščejo pravico,
izvedenost krivičnih pa prevaro.
Besede krivičnih prežijo na kri,
usta iskrenih pa življenja rešujejo.
Krivičniki bodo propadli in jih ne bo več,
hiša pravičnih pa bo stala.
Človeka hvalijo zaradi njegove dojemljivosti,
kdor je spačenega srca, bo zaničevan.
Na boljšem je, kdor je skromen, pa krije svoje potrebe,
kot pa tisti, ki je ugleden, pa mu manjka kruha.
10 Pravični skrbi za svojo živino,
srce krivičnih pa je kruto.
11 Kdor obdeluje svojo zemljo, ima kruha do sitega,
kdor se poganja za prazne reči, ostane brez razumnosti.
12 Krivičnikovo poželenje je jama pogubljenih,
korenika pravičnih pa daje sad.
13 Hudobnež se zaplete z grehom svojih ustnic,
pravični pa se reši iz stiske.
14 Vsak se pošteno siti s sadovi svojih ust,
delo človekovih rok se mu povrača.
15 Bedaku se njegova pot zdi prava,
modri pa posluša nasvet.
16 Bedak takoj pokaže svojo jezo,
pametni pa prikriva žalitev.
17 Kdor govori resnico, izpričuje pravico,
kriva priča pa prevaro.
18 Kdor govori lahkomiselno, prebada kakor meč,
jezik modrih pa ozdravlja rane.
19 Poštene ustnice veljajo za vselej,
varljiv jezik le za trenutek.
20 V srcu teh, ki kujejo hudobijo, bo razočaranje,
pri teh, ki snujejo mir, pa bo veselje.
21 Pravičnega ne zadene nič hudega,
krivični pa so polni gorja.
22 Lažnive ustnice so GOSPODU gnusoba,
všeč pa so mu tisti, ki si prizadevajo za resnico.
23 Previden človek skriva svoje spoznanje,
srce norcev pa razglaša lastno bedaštvo.
24 Roka pridnih bo vladala,
lena bo na prisilnem delu.
25 Skrb v srcu tare človeka,
dobra beseda pa ga razveseljuje.
26 Pravični pusti, da ga njegov bližnji poučuje,
pot krivičnih pa jih zapeljuje.
27 Lenuh ne ujame
Db. ne stisne, ne prestreže.
svojega plena,
priden človek pa dragoceno imetje.
28 Na stezi pravičnosti je življenje,
smer steze ni smrt.
Gr. poti tistih, ki se spominjajo slabega, pa vodijo v smrt; hebr. nejasno.
Lepa beseda lepo mesto najde
13
Moder sin uboga očeta,
posmehljivec pa ne posluša svarila.
Vsak pošteno uživa sadove svojih ust,
duša varljivcev uživa nasilje.
Kdor pazi na svoja usta, ohranja življenje,
kdor pa razteza svoje ustnice, mu grozi poguba.
Lenuh hoče, a je brez volje,
volja pridnih pa se izpolni.
Pravični sovraži lažnivo besedo,
krivični pa povzroča zadrege in sramoto.
Pravičnost varuje pot popolnega,
krivičnost pokončuje grešnika.
Nekdo se dela bogatega, pa nima ničesar,
drugi se dela ubogega, pa ima veliko imetje.
Bogastvo je odkupnina za človekovo življenje,
ubožec pa ne čuti grožnje.
Luč pravičnih veselo gori,
svetilka krivičnih pa bo ugasnila.
10 Puhloglavec z ošabnostjo povzroča prepir,
pri teh, ki sprejemajo nasvet, pa je modrost.
11 Na hitro pridobljeno imetje se manjša,
kdor pa ga zbira po malem, ga veča.
12 Pričakovanje, ki se oddaljuje, stiska srce,
upanje, ki prihaja, pa je drevo življenja.
13 Kdor zametuje besedo, se zadolžuje,
kdor pa upošteva zapoved, je poplačan.
14 Nauk modrega je vrelec življenja,
da se ogne zankam smrti.
15 Dobrohotna dojemljivost pridobiva naklonjenost,
pot varljivcev pa se vleče.
Prevodi pa vodi v pogubo.
16 Previdni dela vse s spoznanjem,
norec pa raztresa bedaštvo.
17 Krivičnikov poslanec pada v hudobijo,
glasnik resnice pa prinaša zdravje.
18 Kdor zavrača vzgojo, uživa revščino in sramoto,
kdor pa upošteva opomin, si pridobiva ugled.
19 Izpolnjena želja je prijetna duši,
zato je ogibati se hudega norcem gnusoba.
20 Kdor hodi z modrimi, bo moder,
kdor se druži z norci, bo propadel.
21 Grešnike preganja hudobija,
pravične nagrajuje dobrota.
22 Dobri zapušča dediščino sinovom svojih sinov,
grešnikovo imetje pa je shranjeno za pravičnega.
23 Veliko živeža daje krčevina revnih,
marsikdo pa jo zapravi s krivičnostjo.
24 Kdor prizanaša šibi, sovraži svojega sina,
kdor pa ga ljubi, ga zgodaj vzgaja.
25 Pravični jé in se nasiti,
trebuh krivičnih pa ostaja lačen.
Počasi meljejo mlini pravičnosti
14
Pametna žena zida svojo hišo,
bedasta pa jo podira s svojimi rokami.
Kdor hodi v iskrenosti, se boji GOSPODA,
kdor izkrivlja svoje poti, ga zaničuje.
V bedakovih ustih je bahaška šiba,
modre pa varujejo njihove ustnice.
Kjer ni volov, so jasli prazne,
kjer je močan vol, je pridelek velik.
Zvesta priča ne laže,
kriva priča pa izreka laži.
Posmehljivec išče modrost, pa je ni,
razumnemu pa je spoznanje lahko.
Pojdi proč od norega človeka,
saj nisi srečal razumnih ustnic.
Modrost previdnega je v tem, da razume svojo pot,
bednost norcev pa je prevara.
Bedake zasmehuje greh,
med iskrenimi pa vlada dobrohotnost.
10 Srce pozna grenkobo svoje duše,
tujec ne more prodreti v njegovo veselje.
11 Hiša krivičnih se podre,
šotor iskrenih pa razcvete.
12 Marsikatera pot se zdi človeku prava,
njen konec pa so poti smrti.
13 Srce začne boleti tudi od smeha,
konec veselja je žalost.
14 Odpadnik se bo nasičeval s sadom svojih poti,
dober človek pa s sadovi tega, kar je v njem.
15 Preprosti verjame vsaki besedi,
previdni pa pazi na svoje korake.
16 Modri se boji in se ogiblje hudega,
norec dela prestopke in zaupa vase.
17 Kdor je nagle jeze, dela bedarijo,
preudaren človek pa se obvladuje.
Tako gr.; hebr. pa je osovražen.
18 Prostaki so dobili v delež bedo,
previdni pa se venčajo s spoznanjem.
19 Hudobni bodo klonili pred poštenimi,
krivični pred vrati pravičnega.
20 Revež je zoprn celo svojemu bližnjemu,
prijatelji bogatega pa so številni.
21 Kdor zaničuje svojega bližnjega, propada,
kdor je usmiljen z reveži, je srečen.
22 Mar ne blodijo, kateri kujejo zlo?
Kateri kujejo srečo, pa uživajo dobroto in zvestobo.
23 Vsak trud prinaša dobiček,
beseda na ustnicah pa le pomanjkanje.
24 Krona modrih je njihovo bogastvo,
Gr. Krona modrih je sposoben človek.
beda norcev je njihovo bedaštvo.
25 Poštena priča rešuje življenja,
kriva izreka laži.
26 V strahu GOSPODOVEM je trdno zaupanje,
svojim sinovom daje zatočišče.
27 Strah GOSPODOV je vrelec življenja,
da se človek ogne zankam smrti.
28 Številen narod je kralju v ponos,
izumiranje ljudstva je oblastniku v padec.
29 Kdor je počasen za jezo, kaže veliko razsodnost,
kdor je nagle jeze, povzdiguje bedaštvo.
30 Zdravo srce je telesu življenje,
ljubosumje pa je trohnoba v kosteh.
31 Kdor zatira siromaka, sramoti njegovega stvarnika,
časti ga, kdor je usmiljen z revežem.
32 Krivični propade v svoji nadlogi,
pravični je varen celo v svoji smrti.
Gr., sir. pravični je varen v svoji popolnosti.
33 Modrost počiva v srcu razumnega,
sredi norcev pa se da
Gr., sir. se ne da.
spoznati.
34 Pravičnost povzdiguje narod,
greh je sramota ljudstvom.
35 Kraljeva dobrota spremlja dojemljivega služabnika,
sramotnega pa njegova jeza.
Mila in žaljiva beseda
15
Mil odgovor pomirja togoto,
žaljiva beseda pa zbuja jezo.
Jezik modrih podarja spoznanje,
usta norcev izlivajo bedaštvo.
GOSPODOVE oči so v slehernem kraju,
opazujejo hudobne in dobre.
Zdravje jezika je drevo življenja,
napaka v njem je rana v duhu.
Bedak zavrača očetovo vzgojo,
kdor pa pazi na opomin, je previden.
Hiša pravičnega je veliko zavetje,
v prihodku krivičnika pa je ogroženost.
Ustnice modrih trosijo spoznanje,
srce norcev pa ni zanesljivo.
Daritev krivičnih je GOSPODU gnusoba,
molitev iskrenih pa mu je všeč.
Krivičnikova pot je GOSPODU gnusoba,
ljubi pa tega, ki se poteguje za pravičnost.
10 Huda kazen bo zadela tega, ki zapusti pravo pot,
kdor sovraži opomin, bo umrl.
11 Podzemlje in brezno sta GOSPODU pred očmi,
koliko bolj pa srca človeških otrok.
12 Posmehljivec ne mara tega, ki ga opominja,
zato ne hodi k modrim.
13 Veselo srce jasní obraz,
v ranjenem srcu je duša potrta.
14 Srce razumnega išče spoznanje,
usta norcev mulijo
Db. pasejo, glodajo.
bedaštvo.
15 Potrtemu so vsi dnevi žalostni,
veselo srce pa ima stalno gostijo.
16 Boljše je uboštvo v strahu GOSPODOVEM
kakor veliko bogastvo v pehanju.
17 Boljša je zelenjavna jed, kjer je ljubezen,
kakor pitan vol, kjer je sovraštvo.
18 Jezljiv človek izzove prepir,
potrpežljivi pa pomiri spor.
19 Lenuhova pot je kakor trnova živa meja,
steza iskrenih pa je uglajena.
20 Moder sin razveseljuje očeta,
nori človek zaničuje svojo mater.
21 Bedaštvo je veselje temu, ki nima razumnosti,
pameten človek pa hodi naravnost.
22 Kjer ni posvetovanja, se načrti izjalovijo,
kjer je veliko svetovalcev, se uresničijo.
23 Človek ima veselje z odgovorom svojih ust,
kako dobrodejna je beseda o pravem času.
24 Steza življenja vodi dojemljivega navzgor,
da se ogne podzemlju, ki je spodaj.
25 GOSPOD ošabnim podira hišo,
vdovi pa utrjuje mejo.
26 Hudobni naklepi so GOSPODU gnusoba,
prijazni izreki mu ugajajo.
27 Kdor utrgava, ogroža svojo hišo,
Tj. svojo družino.
kdor sovraži podkupnino, bo živel.
28 Srce pravičnega premisli, preden odgovori,
usta krivičnih točijo hudobije.
29 GOSPOD je daleč od krivičnih,
sliši pa molitev pravičnih.
30 Svetloba oči razveseljuje srce,
dobra novica poživlja kosti.
31 Uho, ki posluša opominjanje življenja,
bo prebivalo med modrimi.
32 Kdor zavrača vzgojo, zametuje svojo dušo,
kdor pa sprejema opomin, bogati srce.
33 Strah GOSPODOV je šola modrosti,
pred častjo hodi ponižnost.
Spoštuj GOSPODA in kralja
16
Človekovi so preudarki v srcu,
GOSPODOV pa odgovor z jezika.
Človeku se zde vse njegove poti čiste,
GOSPOD pa preizkuša duhove.
GOSPODU priporočaj svoja dela
in tvoji načrti se bodo uresničili.
GOSPOD usmerja vsakega k njegovemu plačilu,
tudi krivičnika k dnevu bridkosti.
Vsak ošabnež je GOSPODU gnusoba,
gotovo ne ostane brez kazni.
Z dobroto in zvestobo se očiščuje krivda,
s strahom GOSPODOVIM pa se človek ogiba hudega.
Če so človekove poti GOSPODU všeč,
pomiri z njim tudi njegove sovražnike.
Ali lahko pomiri s seboj tudi svoje sovražnike.
Bolje je imeti malo po pravici
kakor veliko bogastvo po krivici.
Človekovo srce načrtuje svojo pot,
a GOSPOD vodi njegove korake.
10 Božji izrek je na kraljevih ustnicah,
njegova usta se ne motijo v sodbi.
11 Pravična tehtnica in skodelici so GOSPODOVA last,
njegovo delo so vse uteži v skrinjici.
12 Krivična dejanja so kraljem gnusoba,
Tj. se ne spodobijo kraljem ali pa so jim odvratna.
kajti s pravičnostjo se utrjuje prestol.
13 Poštene ustnice so kraljem všeč,
ljubijo tega, ki govori resnico.
Db. ki govori iskreno.
14 Kraljeva jeza je glasnik smrti,
a moder mož jo pomiri.
15 V jasnem kraljevem obličju je življenje,
njegova naklonjenost je kakor oblak pomladnega dežja.
Pazi na svoja usta
16 Pridobiti si modrost je bolje kot zlato,
pridobiti si razumnost je več vredno ko srebro.
17 Pot iskrenih se ogiba hudega,
kdor pazi na svojo pot, si ohrani življenje.
18 Pred razsulom hodi napuh,
pred padcem ošabnost duha.
19 Bolje je biti krotek s ponižnimi
kakor deliti plen z ošabnimi.
20 Kdor je dojemljiv za besedo, najde srečo,
blagor mu, ki zaupa v GOSPODA.
21 Kdor je modrega srca, velja za razumnega,
kdor je sladkih ustnic, povečuje izobrazbo.
22 Dojemljivost je vir življenja za tega, ki jo ima,
vzgoja bedakov je bedaštvo.
23 Srce modrega dela njegova usta dojemljiva,
povečuje izobrazbo na njegovih ustnicah.
24 Prijazni izreki so satovje medu,
sladki za dušo in zdravi za kosti.
25 Marsikatera pot se človeku zdi prava,
njen konec pa so poti smrti.
26 Delavčev tek dela zanj,
kajti njegova usta ga priganjajo.
27 Podel človek sprošča hudobijo,
na njegovih ustnicah je kakor žgoč ogenj.
28 Spletkarski človek povzroča prepir,
obrekovalec razdvaja prijatelje.
29 Nasilen človek zavaja svojega bližnjega,
zapeljuje ga na pot, ki ni dobra.
30 Kdor poveša oči, misli na spletke,
kdor stiska ustnice, je že zagrešil hudobijo.
31 Sivi lasje so častna krona,
najti jo je na poti pravičnosti.
32 Potrpežljiv človek je boljši kakor junak,
gospodar nad svojim duhom boljši kakor osvajalec mesta.
33 Žreb se meče v naročje,
vsaka njegova odločitev pa prihaja od GOSPODA.
Kjer ljudje v miru žive, jim rajske ptice žvrgole
17
Boljši je zalogaj suhega kruha v miru
kakor hiša, polna mesa, v prepiru.
Dojemljiv hlapec bo gospodar ostudnemu sinu,
dediščino bo delil z brati.
Plavž je za srebro, peč je za zlato,
srca pa preizkuša GOSPOD.
Hudobnež rad prisluhne varljivim ustnicam,
lažnivec rad posluša zloben jezik.
Kdor žali reveža, sramoti njegovega stvarnika,
kdor se veseli pogube drugih, ne ostane brez kazni.
Krona starih so otrok otroci,
slava otrok so njihovi očetje.
Bedastemu ne pristoji slovesen govor,
plemenitemu človeku še manj lažnivo govorjenje.
Drag kamen je dar v očeh njegovega lastnika,
kamor koli se obrne, je dojemljiv.
Kdor prikriva prekršek, išče ljubezni,
kdor ga z besedo podvaja, ločuje prijatelje.
10 Razumnega bolj prizadene grožnja
kakor sto udarcev norca.
11 Hudobnež išče le upor,
krut sel bo poslan proti njemu.
12 Bolje je srečati medvedko, oropano mladičev,
kakor norca v njegovi bednosti.
13 Kdor vrača húdo za dobro,
mu húdo ne odide iz hiše.
14 Začeti prepir je kakor odjeziti vodo,
opústi pravdo, preden se sproži.
15 Kdor oprošča krivega in kdor obsoja pravičnega,
oba sta gnusoba GOSPODU.
16 Čemú denar v norčevi roki?
Da si kupi modrost, če pa nima razuma?
17 Prijatelj ljubi v vsakršnih časih
in brat se izkaže v stiski.
18 Kdor je brez razuma, daje roko,
sprejema poroštvo za svojega bližnjega.
19 Kdor ljubi pregreho, ljubi prepir,
kdor povišuje svoja vrata, išče razdejanja.
20 Kdor je zvijačnega srca, ne bo našel sreče,
kdor je lažnivega jezika, bo padel v hudobijo.
21 Kdor rodi norca, mu bo v žalost,
oče bedaka ne bo imel veselja.
22 Veselo srce podarja zdravje,
potrt duh pa suši kosti.
23 Krivičnik sprejema podkupnino iz naročja,
Tj. na skrivaj.
da prevrača poti pravice.
24 Modrost je pred obličjem razumnega,
norčeve oči pa so na koncu sveta.
25 Ponoreli sin je v žalost svojemu očetu,
grenkoba svoji materi.
26 Ni pošteno denarno kaznovati pravičnega,
tepsti plemenite ni primerno.
27 Kdor brzda svoje besede, ljubi spoznanje,
kdor je mirnega duha, je razumen človek.
28 Tudi bedak velja za modrega, kadar molči,
za razumnega, kadar drži svoje ustnice zaprte.
Spravljivost in prepirljivost
18
Kdor se hoče spreti, išče pretvezo,
prepira se ob vsaki priložnosti.
Norec ne išče veselja v razumnosti,
temveč v razkazovanju svojega srca.
Kadar pride krivica, pride tudi prezir,
s sramoto pride zaničevanje.
Besede človekovih ust so globoka voda,
izvir modrosti je narasel hudournik.
Ni pošteno držati s krivičnim,
pravičnega tlačiti v pravdi.
Norčeve ustnice se spuščajo v prepir,
njegova usta izzivajo udarce.
Norcu so njegova usta v pogubo,
njegove ustnice so past za njegovo življenje.
Podpihovalčeve besede so kakor slaščice,
lezejo v notranjost telesa.
Kdor je malomaren pri svojem delu,
je brat podiralcu.
10 GOSPODOVO ime je utrjen stolp,
pravični se zateka vanj in je na varnem.
11 Imetje je bogatemu močna trdnjava,
kakor visoko obzidje v njegovo obrambo.
12 Človekovo srce se povzdiguje pred padcem,
ponižnost stopa pred častjo.
13 Kdor vrača besedo, preden sliši,
je to bedaštvo, v sramoto mu je.
14 Človekov duh prenaša telesno bolečino,
a kdo bo vzdignil potrtega duha?
15 Razumno srce si pridobiva spoznanje,
uho modrih išče spoznanje.
16 Darilo odpira človeku pot,
pripelje ga pred veljake.
17 V pravdi ima prvi prav,
potem pride njegov nasprotnik in ga preizkuša.
18 Prepire končuje žreb,
ta odloča med močnimi.
19 Užaljen brat je hujši kot utrjeno mesto,
Prevodi Brat, ki mu pomagaš, je kot utrjeno mesto.
prepiri so kakor grajski zapah.
20 Vsak želodec se siti s sadovi svojih ust,
siti se s pridelkom svojih ustnic.
21 Smrt in življenje sta v oblasti jezika,
kdor ga rad uporablja, bo jedel njegov sad.
22 Kdor je našel ženo, je našel nekaj dobrega,
prejel je milost od GOSPODA.
23 Revež govori milo,
bogatin odgovarja trdo.
24 Kdor ima mnogo prijateljev, se mora izpriditi,
toda obstaja prijatelj, ki je bolj vdan kakor brat.
Revež in zvijačnež
19
Boljši je revež, ki hodi v svoji popolnosti,
kakor kdor je zvijačnih ustnic in norec.
Kjer ni spoznanja, ni dobrega čuta,
kdor je zaletavih nog, greši.
Človekovo bedaštvo spodnaša njegovo pot,
njegovo srce pa se jezi na GOSPODA.
Bogastvo pridobiva veliko prijateljev,
siromaka pa njegov prijatelj zapušča.
Kriva priča ne ostane brez kazni,
kdor govori laži, se ne reši.
Mnogi se potegujejo za naklonjenost plemenitih,
vsak je prijatelj radodarnemu človeku.
Reveža sovražijo vsi njegovi bratje,
toliko bolj se mu oddaljujejo njegovi prijatelji:
sledi njihovim izrekom, njim pa ne.
Hebr. nejasno.
Kdor pridobiva razsodnost, ljubi svoje življenje,
kdor pazi na razumnost, najde srečo.
Kriva priča ne ostane brez kazni,
kdor govori laži, se pogubi.
10 Norec ni vreden rahločutja,
še manj hlapec, da bi gospodoval nad veljaki.
11 Človekova dojemljivost zadržuje njegovo jezo,
šteje si v čast, da spregleda žalitev.
12 Kraljeva jeza je kakor besnenje leva,
njegova naklonjenost pa kakor rosa na travi.
13 Ponoreli sin je svojemu očetu v pogubo,
ženski prepiri so stalno kapljanje dežja.
14 Hiša in imetje sta dediščina po očetih,
dojemljiva žena pa je od GOSPODA.
15 Lenoba spodnaša v mrtvilo,
kdor je omahljive volje, bo lačen.
16 Kdor se drži zapovedi, varuje svoje življenje,
kdor zaničuje njegove poti, umre.
17 Kdor je usmiljen s siromakom, posoja GOSPODU,
povrnil mu bo njegovo delo.
18 Vzgajaj svojega sina, saj je upanje,
tvoja duša naj se ne prevzdigne, da bi ga izročil smrti.
19 Srdit človek nosi kazen,
kajti če posreduješ, še kaj dodaš.
20 Poslušaj nasvet in sprejemaj vzgojo,
da boš nekoč postal moder.
21 V človekovem srcu je veliko načrtov,
uresniči pa se GOSPODOV sklep.
22 Kar je zaželeno pri človeku, je njegova dobrota,
boljši je revež kakor lažnivec.
23 Strah GOSPODOV vodi v življenje,
kdor se siti z njim, bo spal,
nič hudega ga ne zadene.
24 Lenuh spusti svojo roko v skledo,
a je ne more prinesti k svojim ustom.
25 Udari posmehljivca in preprosti bo postal previden,
opomni razumnega in bo pridobil spoznanje.
26 Kdor grdo ravna z očetom in preganja mater,
je ostuden in ogaben sin.
27 Nehaj, sin moj, poslušati vzgojo,
pa boš zablodil od razumnih izrekov.
28 Podla priča se posmehuje pravici,
usta krivičnih goltajo sprevrženost.
29 Obsodbe so pripravljene za posmehljivce,
udarci za hrbte norcev.
Vino in druge zablode
20
Posmehljivec je vino, razgrajač je opojna pijača,
kdor se omamlja z njima, ne bo postal moder.
Kraljeva jeza je kakor besnenje leva,
kdor ga razjezi, izgubi življenje.
Človeku je v čast, če odstopi od pravde,
norec pa se spušča v spore.
Lenuh noče jeseni orati,
išče ob žetvi, pa nič ni.
Nasvet je v človekovem srcu globoka voda,
razumen človek ga zajame.
Marsikdo sreča človeka, ki je dober,
kdo pa najde človeka, ki je zvest?
Pravični hodi v svoji popolnosti,
blagor njegovim otrokom za njim.
Kralj, ki sedi na sodnem stolu,
s pogledom preiskuje vsako hudobijo.
Kdo more reči: »Moje srce je čisto,
prost sem svojega greha?«
10 Dvojna utež in dvojna mera,
oboje je GOSPODU gnusoba.
11 Že otrok razodeva s svojimi dejanji,
ali je njegovo delo čisto in iskreno.
12 Uho, ki posluša, in oko, ki gleda,
oboje je naredil GOSPOD.
13 Ne ljubi spanja, da ne obubožaš,
imej oči odprte, siti se s kruhom.
14 »Slabo je, slabo,« pravi kupec,
ko si izbaranta, tedaj se hvali.
15 Zlato in veliko biserov je nekaj,
dragoceno imetje pa so razumne ustnice.
16 Vzemi mu obleko, če je bil porok za tujca,
rubi ga kakor tujca.
17 Sladek je človeku prisleparjeni kruh,
nato pa so njegova usta polna peska.
18 S posvetovanjem utrjuješ načrt,
z izvedenostjo dobiš bitko.
19 Kdor hodi kot obrekljivec, izdaja skrivnost,
ne imej opravka z jezikavcem.
20 Kdor preklinja svojega očeta in svojo mater,
mu bo svetilka ugasnila sredi noči.
21 V začetku na hitro pridobljena dediščina
pozneje nima blagoslova.
22 Ne reci: »Povrnil bom húdo.«
Zaupaj v GOSPODA in pomagal ti bo.
23 Dvojna utež je gnusoba GOSPODU,
goljufiva tehtnica ni dobra.
24 GOSPOD vodi človekove korake,
smrtnik pa, mar razume svojo pot?
25 Past je za človeka, če izusti: »Posvečeno,«
in šele nato preudarja, kaj je obljubil.
26 Moder kralj razgrinja krivične
in kroži po njih z mlatilnim kolesom.
27 Človekov duh je GOSPODOVA svetilka,
preiskuje sleherni del telesa.
28 Dobrota in zvestoba obdajata kralja,
ki z dobroto utrjuje svoj prestol.
29 Ponos mladeničev je njihova moč,
čast starcev siva glava.
30 Modrice in rane očiščujejo zlo
Hebr. nejasno.
in udarci notranjost srca.
Boj se Boga in kralja
21
Králjevo srce je v GOSPODOVI roki kakor vodni prekopi,
usmerja ga, kamor mu je ljubo.
Človeku se zdi vsaka njegova pot pravilna,
GOSPOD pa preizkuša srca.
Držati se pravičnosti in pravice
je GOSPODU ljubše kakor daritev.
Vzvišene oči in napuhnjeno srce,
svetilka krivičnih je greh.
Zamisli pridnega prinašajo vedno dobiček,
kdor je zaletav, pa je vedno v pomanjkanju.
Zakladi, nabrani z lažnivim jezikom,
so razpuhtela sapa teh, ki iščejo smrt.
Nasilje krivičnih odnese nje same,
ker se branijo delati, kar je prav.
Pot nasilnega človeka je ovinkasta,
ravnanje iskrenega vodi naravnost.
Bolje je prebivati v kotu na strehi
kakor s prepirljivo ženo v skupnem domu.
10 Krivičnikova duša privošči húdo,
njegov bližnji ne najde usmiljenja pri njem.
11 Če je posmehljivec kaznovan, preprosti postane moder,
če je dojemljiv za modrega, pridobi spoznanje.
12 Pravični dojema krivičnikovo hišo,
ki potiska krivičnike k hudobiji.
13 Kdor si zatiska uho pred reveževo tožbo,
bo tudi sam vpil, pa ne bo uslišan.
14 Skriven dar pomirja jezo,
darilo v naročje velik srd.
15 Ravnati pravično je pravičnemu veselje
in poguba hudodelcem.
16 Človek, ki zaide s poti dojemljivosti,
bo počival v zboru pokojnih.
17 Kdor ljubi veselje, bo obubožal,
kdor ljubi vino in mazilno olje, ne bo obogatel.
18 Krivični je odkupnina za pravičnega,
prevarljivec za iskrene.
19 Bolje je prebivati v pusti deželi
kakor s prepirljivo in jezljivo ženo.
20 Dragocen zaklad in olje sta v hiši modrega,
ponorel človek ju pogoltne.
21 Kdor se poganja za pravičnostjo in dobroto,
najde življenje, pravičnost in čast.
22 Modri se povzpne v mesto junakov
in poruši trdnjavo, ki se je nanjo zanašalo.
23 Kdor pazi na svoja usta in svoj jezik,
bo svoje življenje obvaroval stiske.
24 Ošabnež, predrznež, posmehljivec je njegovo ime,
kdor nastopa z objestno ošabnostjo.
25 Lenuha ubija njegovo nagnjenje,
ker se njegove roke branijo dela.
26 Ves dan se predaja svojemu nagnjenju,
pravični pa daje in ne stiska.
27 Daritev krivičnih je gnusoba,
še bolj, če darujejo s slabim namenom.
28 Kriva priča bo propadla,
kdor je ubogljiv, govori za vselej.
29 Krivičen človek zakrkne svoj obraz,
iskreni pa utrjuje svoje poti.
30 Ni modrosti ne razumnosti
ne svéta nasproti GOSPODU.
31 Konj je pripravljen za dan boja,
a zmaga prihaja od GOSPODA.
Vrednost dobrega imena
22
Dobro ime je boljše kakor veliko bogastvo,
priljubljenost je boljša od srebra in zlata.
Bogati in revni se srečujeta,
GOSPOD je naredil oba.
Previdni opazi zlo in se skrije,
prostaki rinejo naprej in se poškodujejo.
Nasledek ponižnosti je strah GOSPODOV,
bogastvo, čast in življenje.
Lovilne pasti so na poti izprijenega,
kdor pazi na svoje življenje, se jih na daleč ogiblje.
Vzgajaj otroka primerno njegovi poti,
tudi ko se postara, ne bo krenil z nje.
Bogati ukazuje revežem,
kdor si izposodi, je hlapec upniku.
Kdor seje krivico, žanje izgubo,
poganjek njegove jeze bo usahnil.
Kdor je prijaznih oči, bo blagoslovljen,
ker daje revežu od svojega kruha.
10 Spôdi posmehljivca, pa bo izginil prepir,
konec bo pravdanja in žalitev.
11 Ljubitelj čistega srca in prijaznih ustnic
ima za prijatelja kralja.
12 GOSPODOVE oči ohranjajo vse spoznanje,
besede prevarljivca ovrže.
13 Lenuh pravi: »Lev je zunaj,
sredi trga me bo ubil.«
14 Usta tujk so globoka jama,
na kogar se GOSPOD jezi, pade vanjo.
15 V otrokovem srcu je zakoreninjeno bedaštvo,
vzgojna šiba ga spravi iz njega.
16 Kdor stiska reveža, da sam bogatí,
bo dajal bogatemu, da bo sam obubožal.
Besede modrih – prva zbirka
17 Nagni svoje uho in poslušaj besede modrih,
nastavi svoje srce za moje spoznanje.
18 Kajti prijetne ti bodo, če jih boš ohranil v svojih prsih,
če se bodo vse utrdile na tvojih ustnicah.
19 Da bo tvoje zaupanje v GOSPODU,
jih danes dam spoznati tudi tebi.
20 Mar ti jih nisem napisal trideset
z nasveti in s spoznanjem,
21 da ti pokažem pristnost resničnih izrekov,
da boš vračal resnične izreke temu, ki te pošilja!

22 Ne odiraj reveža, ker je reven,
ne stiskaj ubožca pri mestnih vratih.
Tj. kjer izrekajo sodbe.
23 Kajti GOSPOD bo branil njihovo pravdo,
vzel bo življenje tistim, ki jih odirajo.
24 Ne druži se z jezljivim človekom,
nikar ne hodi s togotnim,
25 da se ne navadiš njegovih poti
in ne ujameš zanke za svoje življenje.
26 Ne bodi med tistimi, ki segajo v roko,
med tistimi, ki jamčijo za dolgove.
27 Če ne boš imel s čim plačati,
zakaj bi ti jemali posteljo izpod tebe!
28 Ne prestavljaj starega mejnika,
ki so ga postavili tvoji očetje.
29 Si videl človeka, ki je bil spreten pri svojem delu?
Pred kralji bo stal, ne bo stal pred mračnjaki.

23
Kadar sedeš k obedu z veljakom,
dobro premisli, koga
Ali kaj.
imaš pred seboj.
Nastavi si nož na grlo,
če si velik jedec.
Ne želi si njegovih slaščic,
to je zapeljiva jed.
Ne trudi se za bogastvo,
odnehaj po svoji razsodnosti.
Komaj ga obletiš z očesom, ga že ni več,
ker si naredi peruti
kakor orel, ki zleti proti nebu.
Ne jej kruha pri tistem, ki ima hudoben pogled,
ne žêli si njegovih slaščic.
Kajti on je kakor samovoljen preračunljivec:
»Jej in pij,« ti pravi,
a njegovo srce ni s teboj.
Zalogaj, ki si ga pojedel, boš izbruhnil
in zavrgel tebi namenjene lepe besede.
Ne govori ušesom norca,
ker bo preziral tvoje dojemljive besede.
10 Ne prestavljaj starega mejnika
in ne hodi na polje sirot.
11 Kajti njihov rešitelj je močan,
branil bo njihovo pravdo proti tebi.
12 Nagibaj svoje srce k vzgoji,
svoja ušesa k razumnim izrekom.
13 Ne odteguj vzgoje otroku,
če ga boš udaril s šibo, ne bo umrl.
14 Udariš ga s šibo,
njegovo dušo pa rešiš podzemlja.
15 Sin moj, če bo tvoje srce modro,
bo z menoj vred veselo tudi moje srce.
16 Moje prsi se bodo radovale,
kadar bodo tvoje ustnice govorile spodobno.
17 Tvoje srce naj ne zavida grešnikom,
temveč naj se vedno boji GOSPODA.
18 Tako si boš zagotovil prihodnost,
tvoje upanje se ne bo izjalovilo.

19 Poslušaj, sin moj, in bodi moder,
stopaj po poti svojega srca.
20 Ne bodi med popivači vina,
ne med požeruhi mesa.
21 Kajti pijanec in požeruh obubožata,
zaspanec se oblači v cunje.

22 Poslušaj svojega očeta, ki ti je dal življenje,
ne zaničuj svoje matere, ko se postara.
23 Pridobivaj si resnico in je ne prodajaj,
modrost in vzgojo in razumnost.
24 Oče pravičnega bo imel veliko radost,
kdor ima modrega otroka, se ga bo veselil.
25 Naj se veselita tvoj oče in tvoja mati,
naj se raduje tvoja porodnica.
26 Zaupaj mi, sin moj, svoje srce,
tvoje oči naj imajo rade moje poti.
27 Kajti vlačuga je globoka jama,
tujka je ozek vodnjak.
28 V zasedi preži kakor ropar
in množi odpadnike med ljudmi.

29 Kdo ima gorje, kdo žalovanje?
Kdo prepire, kdo skrbi?
Kdo udarce brez potrebe,
kdo motne oči?
30 Tisti, ki se zadržujejo pri vinu
in hodijo pokušat zamešano pijačo.
31 Ne glej vina, kako se rdeči,
kako se iskri v kozarcu,
se gladko pretaka.
32 Naposled piči kakor kača,
brizgne strup kakor gad.
33 Tvoje oči bodo gledale čudno,
tvoje srce bo govorilo zmedeno.
34 Tak boš kakor človek, ki leži sredi morja,
kakor tisti, ki sedi na vrhu jambora:
35 »Bíli so me, pa me ni bolelo,
tepli so me, pa nisem čutil,
kdaj se zbudim, da ga spet poiščem!«
24
Ne zavidaj hudobnim ljudem,
ne želi si biti med njimi.
Kajti njihovo srce misli na ropanje,
njihove ustnice govore o nasilju.

Modrost zida hišo,
razumnost jo utrjuje.
Spoznanje polni shrambe
z vsem dragocenim in žlahtnim imetjem.
Moder mož je obdarjen z mogočnostjo,
človek spoznanja krepi moč.
Gr. Modri je močnejši od močnega; / mož, ki ima razum, mogočnejši od velike posesti.
Kajti bitko boš dobil z izvedenostjo,
zmaga je v velikem številu svetovalcev.
Modrost je za bedaka previsoka,
pri mestnih vratih
Tj. na posvetovanjih.
ne odpira svojih ust.

Kdor snuje hudobijo,
se imenuje nosilec naklepov.
Snovanje bedaka je greh,
posmehljivec je gnusoba ljudem.

10 Če obupuješ na dan preizkušnje,
je tvoja moč majhna.
11 Rešuj tiste, ki jih vlečejo v smrt,
brani te, ki se opotekajo proti morišču.
12 Če boš rekel: »Glej, tega človeka ne poznamo!«
mar ta, ki tehta srca, ne bo tega opazil?
Ta, ki te ohranja pri življenju, pozna vse
in vrača človeku po njegovem delu.

13 Jej med, sin moj, ker je dober,
čisto strd, ki je sladka tvojemu grlu.
14 Tako je modrost prijetna tvoji duši,
če jo najdeš, poskrbiš za prihodnost,
tvoje upanje se ne bo izjalovilo.

15 Ne zalezuj kot krivičnik prebivališča pravičnega,
ne razdiraj njegovega ležišča.
16 Kajti sedemkrat pade pravični in spet vstane,
krivični pa se spotikajo v hudobijo.

17 Če tvoj sovražnik pade, se nikar ne vesêli,
če se spotakne, naj se tvoje srce ne raduje.
18 Da ne bo videl GOSPOD in bo hudo v njegovih očeh,
odvrnil bo svojo jezo od njega.

19 Ne jezi se zaradi hudobnežev,
ne zavidaj krivičnikom.
20 Kajti hudobnež nima prihodnosti,
svetilka krivičnikov bo ugasnila.

21 Boj se GOSPODA, sin moj, in kralja,
in z uporniki se ne druži.
22 Kajti hipoma pride od njiju poguba
in kdo ve za padec, ki ga pripravljata!
Besede modrih – druga zbirka
23 Tudi te so od modrih.

Ni dobro, ozirati se v sodbi na osebo.
24 Kdor pravi krivičnemu: »Ti imaš prav!«
tega kolnejo ljudstva,
ga sovražijo narodi.
25 Tem pa, ki grajajo, gre dobro,
blagoslov in sreča prihajata nadnje.
26 Na ustnice poljublja,
kdor odgovarja z iskrenimi besedami.

27 Pripravi si delo zunaj,
priskrbi si ga na polju,
potem si ustvari dom.

28 Ne pričaj na slepo proti svojemu bližnjemu,
da bi zavajal s svojimi ustnicami.
29 Ne govori: »Kakor je on storil meni, tako storim jaz njemu,
vsakemu povrnem po njegovem delu!«

30 Šel sem mimo polja lenega moža,
mimo vinograda malomarnega človeka.
31 In glej, ves je bil zaraščen s koprivami,
trnje je prekrivalo njegovo površje,
njegova kamnita ograja je bila razdrta.
32 Gledal sem in si vzel k srcu,
opazoval sem in sprejel nauk:
33 Malo boš spal, malo dremal,
malo držal roke križem in počival;
34 in siromaštvo pride k tebi kakor klatež,
pomanjkanje kakor oboroženec.
Db. mož ščita.
Salomonovi pregovori – druga zbirka
25
Tudi to so Salomonovi pregovori, ki so jih prepisali možje Judovega kralja Ezekíja.

Bogu je v čast, če kaj prikriva,
kraljem pa je v čast, če kaj odkrijejo.
Nebo v višino, zemlja v globino
in srce kraljev nimajo dna.
Odstrani žlindro iz srebra,
pa bo zlatar imel kovino.
Odstrani krivičnika izpred kralja,
pa se bo njegov prestol utrdil s pravico.
Ne bahaj se pred kraljem,
ne postavljaj se na mesto veljakov.
Kajti boljše je, da ti reko: »Pomakni se naprej!«
kakor da te odrivajo nazaj pred imenitnim,
ki so ga videle tvoje oči.

Ne spuščaj se prehitro v pravdo,
da ne boš nazadnje v zadregi,
če te tvoj bližnji sramotno ovrže.
S svojim bližnjim se pravdaj za svojo pravico,
skrivnosti drugega pa ne razkrivaj,
10 da te ne bo osramotil, ko bo izvedel,
in se ti obrekovanje ne povrne.

11 Zlata jabolka v srebrnih koških
so besede, izrečene o pravem času.
12 Zlat uhan z dragocenim obeskom
je moder vzgojitelj za poslušno uho.
13 Kakor snežen hlad v času žetve
je zanesljiv sel tistemu, ki ga pošilja,
tako poživlja dušo svojega gospodarja.
14 Oblak in veter brez dežja
je človek, ki se hvali s praznimi obljubami.
15 Potrpežljivost pomiri sodnika,
mil jezik stre kost.
16 Če si našel med, ga jej zmerno,
da se ga ne boš prenajedel in ga izbruhal.
17 Poredko zahajaj v hišo svojega bližnjega,
da se te ne naveliča in te ne zasovraži.
18 Kij, meč in ostra puščica
je človek, ki priča po krivem proti svojemu bližnjemu.
19 Majav zob, izpahnjena noga
je varljiv zaupnik v času stiske.
20 Ropar oblačila v mrzlem dnevu,
kis na rano,
Db. odrgnino.
to je pevec pesmi potrtemu srcu.
21 Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti kruha,
če je žejen, mu daj piti vode.
22 Tako mu boš zbiral žerjavico na glavo
in GOSPOD ti bo povrnil.
23 Severni veter prinaša deževje,
hinavski jezik pa jezen obraz.
24 Bolje je prebivati v kotu na strehi
kakor s prepirljivo ženo v skupnem domu.
25 Hladna voda žejnemu človeku
je dobra novica iz daljne dežele.
26 Skaljen studenec, izgubljen izvirek
je pravični, ki klone pred krivičnim.
27 Jesti veliko medu ni dobro,
preiskovati težke reči je slava.
28 Razdejano mesto brez obzidja
je človek, ki se ne obvlada.
26
Kakor sneg poletju in kakor dež ob žetvi,
tako se čast ne spodobi norcu.
Kakor vrabec, ki leta,
kakor lastovka, ki se spreletava,
tako kletev brez razloga nikdar ne dospe.
Konju bič, oslu nagobčnik,
norcem pa šibo po hrbtu.
Ne odgovarjaj norcu po njegovem bedaštvu,
da mu še sam ne postaneš enak.
Odgovarjaj norcu po njegovem bedaštvu,
da se ne bo zdel sam sebi moder.
Odseka si noge in pije nasilje,
kdor pošilja naročila po norcu.
Mlahave so goleni pod hromim,
pregovor pa v ustih norcev.
Kakor kdor zavije kamen v pračo,
tak je, kdor izkaže norcu čast.
Trn se zabode v roko pijancu,
pregovor pa v usta norcev.
10 Pravdač pripeljuje za pričo kogar koli,
najema norca in najema mimoidoče.
11 Kakor se pes vrača k svojemu izbljuvku,
tako norec ponavlja svojo bedarijo.
12 Si videl človeka, ki se je sam sebi zdel moder?
Več upanja je za norca kakor zanj.
Lenuh in hinavec
13 Lenuh pravi: »Lev je na poti,
lev je med cestami.«
14 Vrata se vrtijo na svojem tečaju,
lenuh na svoji postelji.
15 Lenuh spusti svojo roko v skledo,
a je preslab, da bi jo ponesel k svojim ustom.
16 Lenuh se sam sebi zdi modrejši
kakor sedem pametnih, ki ugovarjajo.
17 Kakor kdor zgrabi psa za ušesa,
je mimoidoči, ki se vtika v tuj spor.
18 Kakor blaznež, ki strelja
puščice, strelice in smrt,
19 tak je človek, ki vara svojega bližnjega
in pravi: »Saj sem se le šalil.«
20 Ko poidejo drva, ogenj ugasne,
ko ni podpihovalca, preneha prepir.
21 Oglje je za žerjavico in drva za ogenj,
prepirljivec pa za podžiganje spora.
22 Podpihovalčeve besede so kakor slaščice,
lezejo v notranjost telesa.
23 Srebrilo iz žlindre,
Ali Loščilo; hebr. nejasno.
naneseno na lončeno posodo,
so žareče
Gr. gladke.
ustnice s hudobnim srcem.
24 S svojimi ustnicami se sovražnik hlini,
v svoji notranjosti pa snuje prevaro.
25 Če milo govori, mu ne zaupaj,
kajti v njegovem srcu je sedmero gnusob.
26 Sovraštvo, ki se skriva pod hlimbo,
bo pred množico razodelo svojo hudobijo.
27 Kdor koplje jamo, pade vanjo,
kdor vali skalo, se zvali nanj.
28 Lažniv jezik sovraži svoje poražence,
gladka usta pripravljajo pogubo.
Ne hvali dneva pred večerom
27
Ne hvali se z jutrišnjim dnem,
ker ne veš, kaj današnji prinaša.
Hvali naj te drug, ne tvoja usta,
tujec, ne tvoje ustnice.
Težak je kamen in breme je pesek,
težja od obeh je bedakova jeza.
Togota je kruta in jeza je prekipevajoča,
a kdo vzdrži pred ljubosumnostjo!
Boljši je očiten opomin
kakor hlinjena ljubezen.
Prijateljevi udarci so pošteni,
sovražnikovi poljubi pa hinavski.
Kdor je sit, tepta čisto strd,
kdor je lačen, mu je vse grenko sladko.
Kakor ptica, ki blodi daleč od svojega gnezda,
tak je človek, ki zapusti svoj kraj.
Srce se veseli olja in kadila
in sladkosti prijatelja, izvirajoče iz življenjskega nasveta.
Gr. ... kadila, / nesreče pa raztrgajo dušo.
10 Svojega prijatelja in prijatelja svojega očeta ne zapuščaj,
da ti ob težkem dnevu ne bo treba hoditi v hišo svojega brata;
boljši je bližnji sosed
kakor oddaljeni brat.
11 Bodi moder, sin moj, in razveseljuj moje srce,
da bom zavrnil tistega, ki me bo sramotil z besedo.
12 Previdni opazi zlo in se skrije,
prostaki rinejo naprej in se poškodujejo.
13 Vzemi mu obleko, če je bil porok za tujca,
rubi ga kakor tujca.
14 Kdor navsezgodaj pozdravlja svojega bližnjega na ves glas,
se mu to šteje za kletev.
15 Stalno kapljanje ob deževnem dnevu
in prepirljiva žena sta si enaka:
16 kdor jo ustavlja, ustavlja veter,
njegova desnica srečuje olje.
17 Železo se brusi z železom,
človek brusi svojega bližnjega.
18 Kdor goji smokvo, uživa njen sad,
kdor varuje svojega gospodarja, je spoštovan.
19 Kakor vodna gladina obrača obraz k obrazu,
tako srce človeka k človeku.
20 Podzemlje in kraj mrtvih nista nikdar sita,
tudi človekove oči niso nikdar site.
21 Kar je topilnik za srebro in plavž za zlato,
to je človek za usta, ki mu prinašajo hvalo.
22 Če bi stolkel bedaka s tolkačem v stopi med pšenom,
bi se njegovo bedaštvo ne ločilo od njega.

23 Skrbno pazi na obraze svoje drobnice,
bodi s srcem pri čredah.
24 Imetje namreč ni za zmeraj,
niti krona ne gre iz roda v rod.
25 Seno se odpelje in prikaže se otava,
pospravi se trava z gora.
26 Janjce imaš za obleko,
nagrada polja so kozliči.
27 Kozjega mleka je dovolj za tvojo hrano,
za prehrano tvoje hiše
in za življenje tvojih dekel.
Strah ima velike oči
28
Krivični beži, čeprav ga nihče ne preganja,
pravični pa je pogumen kakor levič.
Zaradi razprtij v deželi se pogosto menjajo njeni veljaki,
med razumnimi ljudmi pa dolgo vlada, kdor vzdržuje red.
Obubožan gospodar, ki stiska reveže,
je hudourniški naliv, ki ne prinaša kruha.
Kateri zapuščajo postavo, hvalijo krivičnika,
kateri se drže postave, se bojujejo proti njim.
Hudobni ljudje ne razumejo pravice,
kateri iščejo GOSPODA, pa razumejo vse.
Boljši je revež, ki hodi v svoji popolnosti,
kakor človek, ki je na krivih poteh, četudi je bogat.
Kdor se drži postave, je razumen sin,
kdor se druži s požeruhi, dela sramoto svojemu očetu.
Kdor povečuje svoje imetje z obrestmi in podražitvami,
ga zbira za tistega, ki ima usmiljenje z revnimi.
Kdor odvrača svoje uho, da ne posluša postave,
je tudi njegova molitev gnusoba.
10 Kdor zapeljuje iskrene na slabo pot,
pade sam v svojo pogubo,
popolni pa dosežejo srečo.
Db. dobro.
11 Bogat človek se zdi sam sebi moder,
a razumen revež ga razkrinka.
12 Ko pravični slavijo zmago, je velik praznik,
ko pa se povzdignejo krivični, se ljudje poskrijejo.
13 Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče,
kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.
14 Blagor človeku, ki je vedno v strahu,
kdor pa zakrkne svoje srce, pade v hudobijo.
15 Besneč lev in sestradan medved
je krivičen vladar siromašnemu ljudstvu.
16 Veljak brez razumnosti je velik izsiljevalec,
kdor pa sovraži utrgavanje, bo dolgo živel.
17 Človek, ki ga stiska krivda prelite človeške krvi,
je na begu do groba; ne zaustavljajte ga!
18 Kdor živi popolno, bo rešen,
kdor pa je na krivih poteh, bo v hipu propadel.
19 Kdor obdeluje svojo zemljo, se siti s kruhom,
kdor pa se poganja za prazne reči, se siti z revščino.
20 Kdor je pošten, bo užival velik blagoslov,
kdor pa hoče hitro obogateti, ne bo brez kazni.
21 Ni dobro, ozirati se na osebo,
zaradi zalogaja kruha se bo mož uprl.
22 Lakomnik hiti, da bi obogatel,
pa ne ve, da pride nadenj pomanjkanje.
23 Kdor človeka opominja, se nazadnje bolj prikupi,
kakor kdor gladi z jezikom.
24 Kdor krade očetu in materi ter pravi: »To ni greh!«
je tovariš ubijalcu.
25 Lakomnik izziva prepir,
kdor pa zaupa v GOSPODA, ima vsega v obilju.
26 Kdor se zanaša na svojo pamet, je norec,
kdor pa hodi z modrostjo, bo rešen.
27 Kdor daje revnemu, ne bo trpel pomanjkanja,
kdor pa si zapira oči pred njim, bo obsut s kletvami.
28 Ko se vzdigujejo krivični, se ljudje poskrijejo,
ko propadejo, se pomnožijo pravični.
Kdor ne uboga, ga tepe nadloga
29
Človek, ki kljub opominom ostane trdovraten,
se hipoma zruši in mu ni zdravila.
Kadar uspevajo pravični, se ljudstvo veseli,
kadar vlada krivični, ljudstvo zdihuje.
Kdor ljubi modrost, razveseljuje svojega očeta,
kdor pa se druži z vlačugami, zapravlja imetje.
S pravičnostjo utrjuje kralj deželo,
kdor pa dajatve izsiljuje, jo ugonablja.
Mož, ki gladi svojega bližnjega,
razpenja mrežo njegovim
Ali svojim.
korakom.
V grehu hudobnega človeka je zadrga,
pravični pa se veseli in raduje.
Pravični pozna pravice revnih,
krivični pa ne razume spoznanja.
Posmehljivci razburjajo mesto,
modri pa pomirjajo jezo.
Če se modri pravda z bedakom,
ta besni ali se krohoče, a miru ni.
10 Krvoločneži sovražijo popolnega,
Ali brezgrajnega.
iskreni pa se zavzemajo zanj.
Db. pa iščejo njegovo dušo.
11 Norec pokaže vso svojo jezo,
modri pa jo zadržuje in kroti.
12 Če vladar posluša lažnive besede,
bodo vsi njegovi služabniki krivični.
13 Revež in oderuh se srečujeta,
GOSPOD razsvetljuje oči obema.
14 Kralju, ki po pravici sodi reveže,
je njegov prestol utrjen na veke.
15 Šiba in opominjanje dosegata modrost,
razpuščen otrok pa dela sramoto svoji materi.
16 Ko vladajo krivični, se množi greh,
pravični pa bodo videli njihov padec.
17 Vzgajaj svojega sina, pripravljal ti bo počitek,
z radostmi bo navdajal tvojo dušo.
18 Brez videnja ljudstvo podivja,
kdor se pa drži postave, je srečen.
19 Hlapec se ne poboljša samo z besedami,
čeprav jih razume, ne uboga.
20 Si videl človeka, ki je bil hiter v besedah?
Več upanja je za norca kakor zanj.
21 Kdor od mladosti razvaja svojega hlapca,
bo na koncu k temu prištet.
22 Jezljiv človek povzroča prepir,
hud togotnež velik greh.
23 Ošabnost človeka ponižuje,
ponižnega duha pa spremlja čast.
24 Kdor drži s tatom, sovraži svoje življenje,
sliši poziv, a ga ne gre naznanit.
25 Strah pred človekom nastavlja zanko,
kdor pa zaupa v GOSPODA, bo obvarovan.
26 Mnogi iščejo vladarjevo naklonjenost,
a človekova pravica prihaja od GOSPODA.
27 Pravičnim je gnusoba hudoben človek,
krivičnemu pa je gnusoba, kdor hodi po pravi poti.
Db. kdor je iskrene/ravne poti.
Agúrjeve besede
30
Besede Agúrja, Jakéjevega sina. Izrek.
Db. Breme.

Govor tega moža: Utrujen sem, o Bog,
utrujen, o Bog, in izčrpan.
Ali Besede Agúrja, sina Jakéja iz Mase. Govor tega moža Itiélu, Itiélu in Ukálu.
Kajti najbolj surov sem od ljudi
in nimam človeške razumnosti.
Nisem se učil modrosti,
da bi imel spoznanje svetih.
Kdo se je povzpel v nebo in se spustil nazaj,
kdo je zbral veter v svoje pesti?
Kdo je zajel vodo s plaščem,
kdo je postavil zemlji vse meje?
Kako mu je ime in kako je ime njegovemu sinu,
ali veš?

Vsak izrek Boga je prečiščen,
ščit je tem, ki zaupajo vanj.
Ničesar ne dodajaj njegovim besedam,
da te ne ovrže in postavi na laž.

Za dvoje te prosim,
ne odrekaj mi tega, preden umrem:
Hinavščino in lažnive besede oddalji od mene,
ne dajaj mi ne revščine ne bogastva,
dodeljuj mi moj kos kruha,
da te, presit, ne zatajim
in ne rečem: »Kdo je GOSPOD
ali da obubožan ne kradem
in ne skrunim Božjega imena.

10 Ne obrekuj služabnika pri njegovem gospodarju,
da te ne prekolne in ne boš nosil krivde:
11 rod, ki preklinja svojega očeta
in ne blagoslavlja svoje matere,
12 rod, ki se sam sebi zdi čist,
pa ni očiščen svojih madežev,
13 rod, ki ima ošabne oči
in prevzetne trepalnice,
14 rod, ki ima meče namesto zob
in nože namesto kočnikov,
da požira ubožce z zemlje,
reveže izmed ljudi.
Številčni pregovori
15 Pijavka ima dve hčeri: »Daj! Daj!«
Tri reči niso nikdar site,
štiri nikdar ne reko »zadosti«:
16 podzemlje in jalova maternica,
zemlja ni nikdar sita vode
in ogenj nikdar ne reče »zadosti!«

17 Oko, ki zasramuje očeta
in zaničuje materino pričakovanje,
Ali pokorščino materi; gr. materino starost.
naj izkljujejo krokarji ob potokih,
naj ga požro mladi orli.

18 Tri reči se mi zde prečudovite,
štirih ne morem dojeti:
19 pot orla po nebu,
pot kače po skalovju,
pot ladje po odprtem morju
in pot mladeniča
Db. moškega.
z dekletom.

20 Pot prešuštnice pa je taka:
Uživa, potem si obriše usta
in reče: »Nič hudega nisem storila.«

21 Zaradi treh reči se trese zemlja,
zaradi štirih ne more vzdržati:
22 zaradi hlapca, ki postane kralj,
in zaradi bedaka, ki je sit kruha,
23 zaradi zoprne ženske, ki se omoži,
in zaradi dekle, ki nasledi svojo gospodinjo.
Ali ki podeduje od svoje gospodinje.

24 Štiri stvari so prav majhne na zemlji,
vendar so modrejše od modrijanov:
25 mravlje, nemočno ljudstvo,
vendar si poleti pripravljajo živež,
26 jazbeci, nejunaško ljudstvo,
vendar si v pečini postavljajo bivališče,
27 kobilice, ki nimajo kralja,
vendar vzletajo v jatah,
28 kuščarica, ki se opira z rokama,
vendar prebiva v kraljevih palačah.

29 Trije so, ki imajo lep korak,
štirje, ki imajo lepo hojo:
30 lev, junak med živalmi,
ki se pred nikomer ne umakne,
31 spodrecani petelin in kozel
ter kralj na čelu svoje vojske.

32 Če omahneš, ko si se povzdignil,
in če kaj naklepaš, roko na usta:
33 kajti kdor udarja po mleku, dobi maslo,
kdor udarja po nosu, prelije kri,
in kdor udarja po obrazu, izzove prepir.
Lemuélove besede
31
Besede Lemuéla, kralja, izrek,
Db. breme.
s katerim ga je vzgajala njegova mati.

Kaj naj ti povem, sin moj, kaj, sin mojega naročja,
kaj, sin mojih obljub!
Ne dajaj svoje moči ženskam,
ne svojih poti pogubnicam kraljev.
Ne spodobi se kraljem, o Lemuél,
ne spodobi se kraljem, da bi pili vino,
ne oblastnikom želja po opojni pijači.
Sicer bi pili in pozabljali postavo,
prevračali bi pravico vseh ponižanih.
Dajajte opojno pijačo umirajočemu,
vino zagrenjenim v duši:
naj pije in naj pozabi na svojo revščino,
naj ne misli več na svoje trpljenje.
Odpiraj svoja usta za mutca,
za pravico vseh prizadetih.
Odpiraj svoja usta, razsojaj pravično,
brani ponižanega in ubožca.
Pohvala vrli ženi
10 Vrlo ženo, kdo jo najde!
Njena vrednost je daleč nad biseri.
11 Srce njenega moža zaupa vanjo,
povračila ne pogreša.
12 Izkazuje mu dobroto in ne hudega
vse dni svojega življenja.
13 Skrbi za volno in lan
in dela s pridnimi rokami.
14 Je kakor trgovčeva ladja,
od daleč prinaša svoj kruh.
15 Vstaja, ko je še noč,
in daje hrano svoji družini,
obrok svojim deklam.
16 Ogleda si njivo in jo kupi,
z zaslužkom svojih rok zasadi vinograd.
17 Opasuje z močjo svoje boke
in utrjuje svoje lakte.
18 Čuti, kdaj je kupčija zanjo ugodna,
njena svetilka ponoči ne ugasne.
19 Svoje roke izteguje k preslici,
njene dlani prijemajo vreteno.
20 Svojo dlan odpira potrebnemu,
svojo roko podaja ubogemu.
21 Za svojo družino se ne boji snega,
kajti vsa njena družina ima dvojno obleko.
22 Pripravlja si odeje,
njena obleka sta tančica in škrlat.
23 Njen mož je poznan pri mestnih vratih,
ko sedi med starešinami dežele.
24 Platno izdeluje in ga prodaja,
pasove oddaja trgovcu.
25 Moč in čast sta njeno oblačilo,
smeji se prihodnjemu dnevu.
26 Svoja usta odpira modro,
dober pouk je na njenem jeziku.
27 Pazi na poti svoje družine
in ne jé lenuharskega kruha.
28 Njeni sinovi vstajajo in jo blagrujejo,
njen mož vstaja
Dodano.
in jo hvali:
29 »Veliko hčerá si je pridobilo imetje,
ti prekašaš vse.«
30 Milina je varljiva in lepota je prazna,
žena, ki se boji GOSPODA, pa je vredna hvale.
31 Dajajte ji od sadov njenih rok,
njena dela naj jo hvalijo pri mestnih vratih.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2003 Svetopisemska družba Slovenije

Kupi Sveto pismo v obliki e-knjige ali si naloi Brezplačno svetopisemsko literaturo!

Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  11.1.2019, do zdaj izpisanih odlomkov: 11.585.951, danes: 18.500
Čas izvajanja programa: 0.15s