Salomonovi pregovori – druga zbirka
25
1 Tudi to so Salomonovi pregovori, ki so jih prepisali možje Judovega kralja Ezekíja.
2 Bogu je v čast, če kaj prikriva,
kraljem pa je v čast, če kaj odkrijejo.
3 Nebo v višino, zemlja v globino
in srce kraljev nimajo dna.
4 Odstrani žlindro iz srebra,
pa bo zlatar imel kovino.
5 Odstrani krivičnika izpred kralja,
pa se bo njegov prestol utrdil s pravico.
6 Ne bahaj se pred kraljem,
ne postavljaj se na mesto veljakov.
7 Kajti boljše je, da ti reko: »Pomakni se naprej!«
kakor da te odrivajo nazaj pred imenitnim,
ki so ga videle tvoje oči.
8 Ne spuščaj se prehitro v pravdo,
da ne boš nazadnje v zadregi,
če te tvoj bližnji sramotno ovrže.
9 S svojim bližnjim se pravdaj za svojo pravico,
skrivnosti drugega pa ne razkrivaj,
10 da te ne bo osramotil, ko bo izvedel,
in se ti obrekovanje ne povrne.
11 Zlata jabolka v srebrnih koških
so besede, izrečene o pravem času.
12 Zlat uhan z dragocenim obeskom
je moder vzgojitelj za poslušno uho.
13 Kakor snežen hlad v času žetve
je zanesljiv sel tistemu, ki ga pošilja,
tako poživlja dušo svojega gospodarja.
14 Oblak in veter brez dežja
je človek, ki se hvali s praznimi obljubami.
15 Potrpežljivost pomiri sodnika,
mil jezik stre kost.
16 Če si našel med, ga jej zmerno,
da se ga ne boš prenajedel in ga izbruhal.
17 Poredko zahajaj v hišo svojega bližnjega,
da se te ne naveliča in te ne zasovraži.
18 Kij, meč in ostra puščica
je človek, ki priča po krivem proti svojemu bližnjemu.
19 Majav zob, izpahnjena noga
je varljiv zaupnik v času stiske.
20 Ropar oblačila v mrzlem dnevu,
kis na rano, Db. odrgnino.
to je pevec pesmi potrtemu srcu.
21 Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti kruha,
če je žejen, mu daj piti vode.
22 Tako mu boš zbiral žerjavico na glavo
in Gospod ti bo povrnil.
23 Severni veter prinaša deževje,
hinavski jezik pa jezen obraz.
24 Bolje je prebivati v kotu na strehi
kakor s prepirljivo ženo v skupnem domu.
25 Hladna voda žejnemu človeku
je dobra novica iz daljne dežele.
26 Skaljen studenec, izgubljen izvirek
je pravični, ki klone pred krivičnim.
27 Jesti veliko medu ni dobro,
preiskovati težke reči je slava.
28 Razdejano mesto brez obzidja
je človek, ki se ne obvlada.
|