|
Razodetje (Apokalipsa)
Uvod in pozdrav
1
1 Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da bi pokazal svojim služabnikom, kar se mora vsak čas zgoditi. Sporočil ga je po svojem angelu svojemu služabniku Janezu.
2 Ta je pričeval za Božjo besedo in za pričevanje Jezusa Kristusa:  Ali za pričevanje o Jezusu Kristusu. za vse, kar je videl.
3 Blagor tistemu, ki bere, in tistim, ki poslušajo besede tega prerokovanja in izpolnjujejo, kar je zapisano v njem! Kajti čas je blizu.
4 Janez sedmim Cerkvam, ki so v Aziji: milost vam in mir od njega, ki je, ki je bil in ki pride, in od sedmih duhov, ki stojijo pred njegovim prestolom,
5 in od Jezusa Kristusa, ki je zanesljiva priča, prvorojenec izmed umrlih in vladar nad kralji zemlje.
Njemu, ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov
6 ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta, njemu slava in oblast na veke vekov. Amen.
7 Glej, prihaja z oblaki
in videlo ga bo vsako oko,
tudi tisti, ki so ga prebodli,
in zaradi njega se bodo bíli na prsi vsi narodi na zemlji.
Da, amen.
8 Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega.
Janezu se prikaže Kristus
9 Jaz, Janez, vaš brat in z vami soudeležen pri stiski, kraljestvu in stanovitnosti v Jezusu, sem bil zaradi Božje besede in zaradi Jezusovega pričevanja Ali pričevanja za Jezusa. na otoku, ki se imenuje Patmos.
10 Na Gospodov dan me je navdal Duh Db. sem bil v Duhu. in za seboj sem zaslišal močen glas kakor glas trobente,
11 ki je rekel: »Zapiši, kar vidiš, v knjigo in pošlji sedmim Cerkvam: v Efez, v Smirno, v Pêrgamon, v Tiatiro, v Sarde, v Filadelfijo in Laodikejo!«
12 Obrnil sem se, da bi videl, čigav glas je govoril z menoj. Ko sem se obrnil, sem zagledal sedem zlatih svečnikov
13 in sredi med svečniki nekoga, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Oblečen je bil v haljo do tal in prevezan čez prsi z zlatim pasom.
14 Njegova glava in lasje so bili beli kakor bela volna, kakor sneg, njegove oči so bile kakor ognjen plamen,
15 noge je imel kakor v pêči razbeljen bron, glas pa kakor glas mnogih vodá.
16 V desnici je držal sedem zvezd in iz ust mu je segal oster dvorezen meč, njegovo obličje pa je bilo kakor sonce, kadar žari v vsej svoji môči.
17 Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je položil name desnico in rekel: »Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji
18 in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja.
19 Zapiši torej, kar si videl, kar je in kar se bo zgodilo poslej!
20 Skrivnost sedmih zvezd, ki si jih videl v moji desnici, in sedmih zlatih svečnikov pa je v tem: sedem zvezd so angeli sedmih Cerkvá, sedem svečnikov pa sedem Cerkvá.«
|
