Domaa stran Svetopisemska druba Slovenije - Nepridobitna druba za prevajanje in irjenje Svetega pisma       
O naem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naa dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi biblinimi drubami in Cerkvami ...Svetopisemska druba na Facebooku  Svetopisemska druba na YouTube

[ Mobilno ]

Stara zaveza
1 Mojzes
2 Mojzes
3 Mojzes
4 Mojzes
5 Mojzes
Jozue
Sodniki
Ruta
1 Samuel
2 Samuel
1 Kralji
2 Kralji
1 Kroniška
2 Kroniška
Ezra
Nehemija
Estera
Job
Psalmi
Pregovori
Pridigar
Visoka pesem
Izaija
Jeremija
Žalostinke
Ezekiel
Daniel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija

Devterokanonične knjige

Tobit
Judita
Estera (grška)
1 Makabejci
2 Makabejci
Modrost
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Daniel (dodatki)

Nova zaveza

Matej
Marko
Luka
Janez
Apostolska dela
Rimljanom
1 Korinčanom
2 Korinčanom
Galačanom
Efežanom
Filipljanom
Kološanom
1 Tesaloničanom
2 Tesaloničanom
1 Timoteju
2 Timoteju
Titu
Filemonu
Hebrejcem
Jakob
1 Peter
2 Peter
1 Janez
2 Janez
3 Janez
Juda
Razodetje


BIBLIJA.net   - Sveto pismo na internetu
Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  ŽJ  SSP  SSP-Op  SSP-Ref  JUB  EKU  CHR  WLF  JAP  DAL  TRB Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik



Podpri nas nič te ne stane
Podpri Sveto pismo
nič te ne stane :)

Ruta 1-4

Ruta :1 2 3 4

Ruta
Naomí in Ruta se vrneta v Betlehem
1
V dneh, ko so vladali sodniki, je nastala lakota v deželi. Tako je šel neki mož iz Judovega Betlehema, da bi se s svojo ženo in z dvema sinovoma naselil v moábski deželi. Možu je bilo ime Eliméleh, njegovi ženi je bilo ime Naomí in njegovima sinovoma je bilo ime Mahlón in Kiljón; bili so Efratejci iz Judovega Betlehema. Prišli so v moábsko deželo in tam prebivali. Naomí pa je umrl mož Eliméleh in ostala je sama s svojima sinovoma. Ta dva sta si vzela za ženi Moábki; eni je bilo ime Orpa, drugi je bilo ime Ruta; prebivali so tam kakih deset let. Pa tudi ta dva, Mahlón in Kiljón, sta umrla, in tako je ostala žena brez obeh otrok in brez moža.
Nato se je vzdignila s svojima snahama, da bi se vrnila iz moábske dežele, kajti v moábski deželi je slišala, da je GOSPOD obiskal svoje ljudstvo in mu dal kruha. Odšla je iz kraja, kjer je prebivala, in z njo obe njeni snahi; napotile so se, da bi se vrnile v Judovo deželo. Naomí pa je rekla svojima snahama: »Pojdita, vrnita se vsaka v hišo svoje matere! GOSPOD naj vama izkaže ljubezen, kakor sta jo vidve izkazali rajnima in meni. Naj vama GOSPOD dá, da najdeta dom,
Db. počivališče.
vsaka v hiši svojega moža.« Nato ju je poljubila, oni dve pa sta povzdignili svoj glas in zajokali. 10 Rekli sta ji: »Ne, s teboj se vrneva k tvojemu ljudstvu.« 11 Naomí pa je rekla: »Vrnita se, moji hčeri, čemú bi hodili z menoj? Mar imam še sinov v svojem telesu, da bi vama bili za moža? 12 Vrnita se, moji hčeri, pojdita, saj sem prestara za moža. Pa tudi, če bi rekla, da imam upanje še to noč dobiti moža in celo roditi sinove, 13 ali bosta čakali, da odrastejo? Se bosta zaradi njih zdržali, da se ne bi omožili? Ne, moji hčeri, kajti jaz sem preveč nesrečna za vaju, ker se je GOSPODOVA roka obrnila proti meni.« 14 Tedaj sta spet povzdignili svoj glas in zajokali. Potem je Orpa poljubila svojo taščo in se vrnila,
in se vrnila: dodano.
Ruta pa se je je držala.
15 Tedaj je rekla: »Glej, tvoja svakinja se je vrnila k svojemu ljudstvu in k svojim bogovom. Vrni se za svojo svakinjo!« 16 Ruta pa je rekla:
»Ne sili me, naj te zapustim
in odidem od tebe.
Kamor pojdeš ti, pojdem jaz;
kjer boš prenočevala ti, bom prenočevala jaz;
tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo
in tvoj Bog bo moj Bog.
17 Kjer boš ti umrla, bom umrla jaz
in tam bom pokopana.
Tako naj mi stori GOSPOD
in tako doda,
če me ne bo edinole smrt ločila od tebe.«
18 Ko je videla, da se je zatrdno odločila iti z njo, ji je nehala prigovarjati.
19 Tako sta šli obe, dokler nista prišli v Betlehem. Ko sta prišli v Betlehem, se je zaradi njiju razvnelo vse mesto. Žene so govorile: »Ali ni to Naomí?« 20 Ona pa jim je rekla:
»Ne imenujte me Naomí,
Tj. ‘Moja ljubka’.
imenujte me Mara,
Tj. ‘Grenka’.
zakaj Mogočni mi je poslal veliko bridkost.
21 Polna sem odšla,
a GOSPOD me vrača prazno.
Zakaj me imenujete Naomí,
ko pa je GOSPOD pričal proti meni
in mi je Mogočni storil húdo.«
22 Tako se je vrnila Naomí in z njo njena snaha, Moábka Ruta, ki se je vrnila iz moábske dežele. Prišli sta v Betlehem ob začetku ječmenove žetve.
Boaz izkaže Ruti naklonjenost
2
Naomí pa je imela po svojem možu sorodnika, zelo bogatega moža iz Elimélehove rodbine, ki mu je bilo ime Boaz. Moábka Ruta je rekla Naomí: »Naj grem, prosim, na polje paberkovat med klasjem za tistim, v čigar očeh najdem milost.« Rekla ji je: »Pojdi, moja hči.« Šla je tedaj in prišla ter paberkovala na polju za žanjci. Primerilo pa se je, da je bila to njiva, ki je pripadala Boazu iz Elimélehove rodbine. In glej, Boaz je prišel iz Betlehema in rekel žanjcem: »GOSPOD z vami!« Rekli so mu: »GOSPOD te blagoslôvi!« Nato je Boaz rekel svojemu hlapcu, ki je bil postavljen čez žanjce: »Čigava je ta mladenka?« Hlapec, ki je bil postavljen čez žanjce, je odgovoril in rekel: »To je mlada Moábka, ki se je vrnila z Naomí iz moábske dežele. Rekla je: ›Prosim, naj paberkujem in zbiram med snopjem za žanjci.‹ Prišla je in ostala od ranega jutra do zdaj; niti malo ni počivala.«
Tako gr.; hebr. nejasno.
Tedaj je Boaz rekel Ruti: »Poslušaj, moja hči, ne hodi na drugo polje paberkovat in ne oddaljuj se od tukaj, ampak se drži mojih dekel! Imej oči na njivi, ki jo bodo žele, in hodi za njimi! Mar nisem zapovedal hlapcem, naj te ne nadlegujejo? Kadar boš žejna, pojdi k posodam in pij od tega, kar bodo hlapci zajeli.« 10 Padla je na obraz in se priklonila do zemlje. Rekla mu je: »Zakaj sem našla milost v tvojih očeh, da si se ozrl name, ko sem vendar tujka?« 11 Boaz ji je odgovoril: »Natanko so mi povedali vse, kar si storila svoji tašči po smrti svojega moža, kako si zapustila svojega očeta in svojo mater in svojo rojstno deželo ter šla k ljudstvu, ki ga prej nisi poznala. 12 GOSPOD naj ti poplača tvoje dejanje! Popolno plačilo naj ti pride od GOSPODA, Izraelovega Boga, pod čigar peruti si prišla iskat zavetje!« 13 Rekla je: »Naj vedno najdem milost v tvojih očeh, moj gospod, kajti potolažil si me, ker si govoril na srce svoji dekli, čeprav nisem niti kakor katera tvojih dekel.«
14 Ko je bil čas za jed, ji je Boaz rekel: »Pridi sem jest kruh in pomakaj svoj grižljaj v kis!« Sedla je tedaj poleg žanjcev in ponudil ji je opraženega zrnja. Jedla je in se nasitila in ji je še ostalo. 15 Ko je vstala, da bi spet paberkovala, je Boaz zapovedal svojim hlapcem: »Naj paberkuje tudi med snopjem. Nič žalega ji ne storite! 16 Še celo pustite, da pade kaj iz svežnjev, in ji dajte, naj pobere, in je ne karajte.«
17 Tako je paberkovala na polju do večera. Ko je otepla, kar je nabrala, je bilo ječmena skoraj za škaf. 18 Vzela ga je in šla v mesto. Njena tašča je videla,
Nekateri rkp., sir., lat. Pokazala je svoji tašči.
koliko je nabrala. Potem je vzela in ji dala, kar ji je ostalo, ko se je nasitila. 19 Njena tašča ji je rekla: »Kje si danes paberkovala? Pri kom si delala? Naj bo blagoslovljen, kdor se je ozrl nate!« In povedala je svoji tašči, pri kom je delala. Rekla je: »Mož, pri katerem sem danes delala, se imenuje Boaz.« 20 Naomí pa je rekla svoji snahi: »Naj bo blagoslovljen od GOSPODA, ki ni odtegnil svoje milosti ne živim ne mrtvim!« Naomí ji je še rekla: »Ta mož je najin sorodnik; je izmed naših odkupiteljev.« 21 Moábka Ruta pa je rekla: »Rekel mi je tudi: ›Drži se mojih hlapcev, dokler ne dokončajo vse moje žetve.‹« 22 Naomí je rekla svoji snahi Ruti: »Dobro je, moja hči, če greš ven z njegovimi deklami, da te ne bodo nadlegovali na drugem polju.« 23 Tako se je pri paberkovanju držala Boazovih dekel, dokler ni bila končana ječmenova in pšenična žetev. Potem je ostala pri svoji tašči.
Noč na mlatišču
3
Tedaj ji je rekla njena tašča Naomí: »Moja hči, mar naj ti ne poiščem doma,
Db. počivališča.
da ti bo dobro? In zdaj, ali ni Boaz, pri čigar deklah si bila, najin sorodnik? Glej, nocoj veja ječmen na mlatišču. Umij se in se namazili, nadeni si ogrinjalo in pojdi na mlatišče. Vendar ne dovoli, da bi te mož prepoznal, dokler ne neha jesti in piti. Ko pa leže, si zapomni mesto, kjer bo spal, potem pojdi ter odgrni prostor pri njegovih nogah in lezi, in povedal ti bo, kaj naj storiš.« Rekla ji je: »Vse, kar si rekla, bom storila.«
Šla je torej na mlatišče in storila vse, kakor ji je bila zapovedala tašča. Ko se je Boaz najedel in napil ter bil dobre volje, je šel leč kraj kopice. Tedaj je po tihem prišla, odgrnila prostor pri njegovih nogah in legla. Opolnoči pa se je mož stresel, in ko je pogledal naokrog, glej, je ženska ležala pri njegovih nogah. Rekel je: »Kdo si?« Rekla je: »Ruta sem, tvoja dekla. Razgrni krajec svojega plašča čez svojo deklo, ker si odkupitelj.« 10 Rekel je: »Blagoslovljena bodi od GOSPODA, moja hči! To tvoje drugo dejanje ljubezni je še lepše ko prvo, ker ne hodiš za mladeniči, ne za revnimi ne za bogatimi. 11 Zdaj pa, moja hči, se nikar ne boj; vse, kar boš rekla, ti bom storil, saj vsi, ki so pri vratih mojega ljudstva, vedo, da si krepostna ženska. 12 Zdaj pa, res je, da sem odkupitelj, toda še drug odkupitelj je, bližji od mene. 13 Ostani to noč tu. Jutri pa, če te bo hotel odkupiti, dobro, naj te odkupi. Če pa te ne bo hotel odkupiti, te bom odkupil jaz, kakor živi GOSPOD! Spi do jutra!«
14 Spala je tedaj pri njegovih nogah do jutra. Vstala je, preden je mogel človek človeka prepoznati. Rekel je: »Naj se ne izve, da je prišla ženska na mlatišče.« 15 Potem je rekel: »Daj sem ogrinjalo, ki ga imaš na sebi, in ga drži.« Držala ga je in nameril je šest prgišč
Dodano.
ječmena ter ji ga oprtal. Potem je šla
Tako nekateri rkp., sir., lat.; MT šel.
v mesto. 16 Ko je prišla k svoji tašči, je ta rekla: »Kako je s teboj, moja hči?« In povedala ji je vse, kar je mož storil zanjo. 17 Rekla je: »Dal mi je teh šest prgišč ječmena, kajti rekel mi je: ›Ne smeš priti praznih rok k svoji tašči.‹« 18 Rekla ji je: »Počakaj, moja hči, preden ne izveš, kako se bo obrnilo, kajti mož ne bo miroval, dokler še danes ne dožene stvari do konca.«
Boaz se poroči z Ruto
4
Boaz je šel k vratom in se tam usedel. In glej, mimo je šel odkupitelj, o katerem je Boaz govoril. Rekel je tedaj: »Ti tam, kreni sem in sedi tukaj!« Krenil je in se usedel. Nato je vzel deset mož izmed mestnih starešin in rekel: »Sedite tukaj!« Ko so sedli, je rekel odkupitelju: »Naomí, ki se je vrnila iz moábske dežele, ima na prodaj kos polja, ki je bil last našega brata Eliméleha. Pa sem rekel: ›Razodel bom tvojemu ušesu: Odkupi ga vpričo teh, ki tu sede, in vpričo starešin mojega ljudstva.‹ Če hočeš odkupiti, odkupi; če pa nočeš odkupiti, mi povej, da bom vedel, ker ni razen tebe nikogar, ki bi lahko odkupil, jaz pa sem na vrsti za teboj.« In je rekel: »Odkupil bom.« Boaz pa je rekel: »Ta dan, ko odkupiš polje iz roke Naomí, odkupiš tudi
Hebr. nejasno.
Moábko Ruto, ženo umrlega, da obdržiš ime umrlega na njegovi dediščini.« Odkupitelj je tedaj rekel: »Ne morem odkupiti zase, sicer oškodujem svojo dediščino. Odkupi ti zase, kar je moja kupna pravica, kajti jaz ne morem odkupiti.«
Pri odkupu in zamenjavi pa je bilo nekdaj v Izraelu tako, da so vsako stvar potrdili: eden je sezul svojo sandalo in jo dal drugemu. To je veljalo v Izraelu za potrdilo. Odkupitelj je torej rekel Boazu: »Odkupi zase!« in je sezul svojo sandalo. Boaz je rekel starešinam in vsemu ljudstvu: »Danes ste priče, da sem odkupil iz roke Naomí vse, kar je bilo Elimélehovo, in vse, kar je bilo Kiljónovo in Mahlónovo. 10 Pa tudi Moábko Ruto, Mahlónovo ženo, sem si odkupil za ženo, da obdržim ime umrlega na njegovi dediščini, da ime umrlega ne bo odrezano izmed njegovih bratov in od vrat njegovega kraja. Danes ste priče.« 11 Vse ljudstvo, ki je bilo pri vratih, in starešine so rekli: »Priče smo. GOSPOD naj dá, da bo žena, ki pride v tvojo hišo, kakor Rahela in kakor Lea, ki sta obe sezidali hišo Izraelovo. Bodi mogočen v Efráti in naj slovi tvoje ime v Betlehemu. 12 Naj bo po potomstvu, ki ti ga bo GOSPOD dal po tej mladi ženi, tvoja hiša kakor hiša Pereca, ki ga je Tamara rodila Judu.«
13 In Boaz je vzel Ruto in postala mu je žena. Šel je k njej in GOSPOD ji je dal, da je spočela in rodila sina. 14 Žene so rekle Naomí: »Slavljen GOSPOD, ki te danes ni pustil brez odkupitelja! Naj slovi njegovo ime v Izraelu! 15 Naj ti poživlja
Db. povrne.
dušo in vzdržuje tvojo starost, saj ga je rodila tvoja snaha, ki te ljubi in je zate boljša kot sedem sinov.« 16 Naomí je vzela otroka, si ga položila v naročje in mu bila pestunja. 17 In sosede so mu dale ime, govoreč: »Sin se je rodil Naomí.« In dale so mu ime Obéd. Ta je oče Davidovega očeta Jeseja.
Davidov rodovnik
18 To je Perecov rodovnik: Perecu se je rodil Hecrón, 19 Hecrónu se je rodil Ram, Ramu se je rodil Aminadáb, 20 Aminadábu se je rodil Nahšón, Nahšónu se je rodil Salmón, 21 Salmónu se je rodil Boaz, Boazu se je rodil Obéd, 22 Obédu se je rodil Jese, Jeseju pa se je rodil David.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2003 Svetopisemska družba Slovenije

Kupi Sveto pismo v obliki e-knjige ali si naloi Brezplačno svetopisemsko literaturo!

Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  11.1.2019, do zdaj izpisanih odlomkov: 11.090.939, danes: 13.774
Čas izvajanja programa: 0.05s