Biblija.net Svetopisemska družba Slovenije

Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  SSP-Op  ŽJ  JUB  EKU  CHR  DAL Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik

Tobit 4-9

Tobítova oporoka
4
Tistega dne se je Tobít spomnil denarja, ki ga je v Ragesu v medijski deželi zaupal Gabaélu, pa je rekel v svojem srcu: »Zaželel sem si umreti. Zakaj ne bi poklical svojega sina Tobija in mu povedal o tem denarju, preden umrem?« Poklical je sina Tobija, da je prišel k njemu. In rekel mu je:
»Lepo me pokoplji in spoštuj svojo mater! Ne zapuščaj je vse dni svojega življenja! Delaj, kar ji je všeč, in z nobenim dejanjem ji ne prizadeni žalosti v duhu! Spomni se, sin, koliko nevarnosti je prebila zate, ko te je nosila v svojem naročju! In ko umre, jo pokoplji poleg mene v istem grobu!
Vse dni svojega življenja, sin, se spominjaj Gospoda, in ne greši in ne prestopaj njegovih zapovedi! Vse dni svojega življenja delaj dela pravičnosti in ne hodi po poteh krivičnosti! Zakaj tisti, ki ravnajo v skladu z resnico, bodo imeli srečo v svojih delih. Vsem, ki ravnajo pravično, pomagaj iz usmiljenja s tem, kar premoreš. Ne bodi malenkosten, kadar daješ miloščino! Če vidiš siromaka, ne odvrni svojega obličja od njega, da tudi Bog ne bo odvrnil svojega obličja od tebe. Če premoreš veliko, dajaj od tega miloščino v obilju; če imaš malo, si ne pomišljaj tudi od malega izkazovati miloščino! Tako si boš nabiral lep zaklad za dneve stiske. 10 Zakaj miloščina nas rešuje smrti in nas ne pusti zaiti v temo. 11 Vsi, ki dajejo miloščino, z njo prinašajo lep dar, ki je všeč Najvišjemu.
12 Vzdrži se, sin, sleherne nečistosti in vzemi si ženo iz rodu svojih očetov! Ne jemlji si žene tujke, ki ni iz rodu tvojega očeta, zakaj potomci prerokov smo. Spomni se na naše očete Noeta, Abrahama, Izaka, Jakoba: vsi ti so se od nekdaj poročali z ženami iz svojega rodu in bili blagoslovljeni v svojih otrocih: in njihov rod bo podedoval deželo. 13 Zatorej, sin, ljubi brate svojega rodu in ne bodi v srcu prevzeten nad brati in sinovi in hčerami svojega rodu in ne bodi napuhnjen, da si ne bi maral vzeti žene izmed njih. Napuh vodi v pogubo in razkroj, lahkomiselnost te pa pripelje v ponižanje in veliko pomanjkanje, zakaj lahkomiselnost je mati lakote.
14 Človeku, ki ga najameš za delo, ne odlašaj plačila na jutrišnji dan, ampak ga izplačaj takoj! Zakaj tudi v službi Bogu boš prejel takšno plačilo. Pazi nase, sin, v vsem, kar počneš, in pokaži s svojim vedenjem, da si lepo vzgojen. 15 Kar sam sovražiš, tega tudi drugemu ne delaj! Ne pij vina do pijanosti, pijanost naj ti ne bo spremljevalka na poti. 16 Od svojega kruha dajaj lačnim in od svojih oblačil dajaj golim! Vse, kar imaš preveč, razdaj vbogajme, in kadar daješ miloščino, ne bodi mrk v obraz!
Db. naj tvoje oko ne bo nevoščljivo.
17 Svoj kruh razdajaj na pogrebu
Db. Svoj kruh dajaj na grob.
pravičnih, ne dajaj ga grešnikom! 18 Išči nasveta pri vsakem preudarnem človeku in ne zametuj koristnega nasveta!
19 Ob vsaki priložnosti hvali Gospoda Boga in ga prosi, da bi bila tvoja pota ravna in da bi vse, kar počneš in načrtuješ, vodilo k srečnemu cilju. Vsak narod nima dobrih namenov. Samo Gospod daje vse dobro, in kogar hoče, ga poniža do dna, do bivališča mrtvih.
Zapomni si te moje zapovedi, sin, naj ne izginejo iz tvojega srca!
20 In zdaj, sin, ti povem tole: v Ragesu v Mediji sem Gabaélu, Gabríjevemu sinu, zaupal deset talentov srebra. 21 Ne boj se, sin, ker smo obubožali. Veliko premoženje imaš, če se bojiš Boga in se izogiblješ vseh grehov in delaš dobra dela pred obličjem Gospoda, svojega Boga.«
Tobija se odpravlja na pot
5
Tedaj je Tobija odgovoril in rekel svojemu očetu: »Vse, kar si mi naročil, bom naredil, oče. Toda kako naj dobim denar od njega? On ne pozna mene in jaz ne poznam njega. Kakšno znamenje naj mu pokažem, da me bo spoznal in mi zaupal in izročil denar? Tudi poti v Medijo ne poznam, da bi odpotoval tja.« Tedaj je Tobít odgovoril in rekel svojemu sinu Tobiju: »Dal mi je pismeno potrdilo in jaz sem dal njemu pismeno potrdilo. Razdelila sva ga na dvoje in si vzela vsak en del. Njegovo potrdilo sem shranil poleg denarja. Minilo je že dvajset let, odkar sem mu zaupal ta denar. Zdaj, sin, si poišči zanesljivega človeka, ki bo potoval s teboj, in plačali ga bomo, ko se vrneš; zdaj pa pojdi po ta denar!«
Tobija je šel iskat človeka, ki bi z njim odpotoval v Medijo in ki bi dobro poznal pot. Zunaj je našel angela Rafaela, ki je stal pred njim, vendar ni slutil, da je to angel Božji. Vprašal ga je: »Od kod si, mladi mož?« Angel mu je odvrnil: »Od Izraelovih sinov, tvojih bratov. Prišel sem, da bi tukaj našel kako delo.« Tobija ga je vprašal: »Ali poznaš pot v Medijo?« Angel mu je odgovoril: »Seveda, že večkrat sem bil tam, dobro jo poznam in vem za vse poti. Velikokrat sem potoval v Medijo in prenočeval pri našem bratu Gabaélu, ki prebiva v Ragesu v Mediji. Od Ekbátane do Ragesa je dobra dva dni hoda; obe mesti ležita v gorah.« Tobija mu je rekel: »Počakaj me, mladi mož, da grem v hišo in to povem očetu. Potrebujem te, da greš z menoj na pot. Plačal ti bom.« Odgovoril mu je: »Počakal te bom. Samo ne zamujaj se preveč!«
Tobija je stopil v hišo in rekel očetu Tobítu: »Glej, našel sem človeka. Eden naših bratov je, Izraelovih sinov.« Oče mu je rekel: »Pokliči mi tega človeka, da poizvem, iz katere družine in katerega rodu je, in da vidim, ali je dovolj zanesljiv, da bi potoval s teboj, sin.« 10 Tobija je stopil ven, poklical moža in mu rekel: »Mladi mož, moj oče te kliče.«
Angel je stopil v hišo in Tobít ga je prvi pozdravil. In angel je rekel: »Vso srečo ti želim.« Tobít mu je odgovoril in rekel: »Kakšna sreča me lahko še čaka? Nebogljen človek sem, brez vida. Nebesne svetlobe ne vidim, v temi ležim kakor mrliči, ki nič več ne vidijo luči. Živ mrlič sem: slišim glasove ljudi, a jih ne vidim.« Angel mu je rekel: »Pogum! Bog je blizu, da te ozdravi.
Ali Bog te more zlahka ozdraviti.
Pogum!« In Tobít mu je odvrnil: »Moj sin Tobija se odpravlja na pot v Medijo. Bi lahko potoval z njim in mu kazal pot? Poplačal te bom, prijatelj.« Angel je odgovoril: »Lahko potujem z njim. Vse poti poznam. Že velikokrat sem potoval v Medijo in prehodil vse njene doline in planine. Vse tamkajšnje ceste dobro poznam.«
11 Vprašal ga je še: »Iz katere družine si, brat? Katerega rodu? Povej mi!« 12 Odvrnil mu je: »Zakaj moraš to vedeti?« Tobít pa mu je rekel: »Hočem vedeti po resnici, čigav si, brat, in kako ti je ime.« 13 Odgovoril mu je: »Azarjá
Ime pomeni ‘Gospod je pomagal’.
sem, sin velikega Hananjája,
Ime pomeni ‘Gospod se je usmilil’.
enega tvojih bratov.« 14 In rekel mu je: »Pozdravljen in dobrodošel, brat! Ne zameri mi, da sem hotel zvedeti resnico o tvojem rodu. Odkril sem, da si nam brat, plemenitega in dobrega rodu. Dobro sem poznal Hananjája in Natána, dva sinova velikega Šimíja. Oba sta romala z menoj v Jeruzalem in tam z mano molila in nista blodila po krivih potih.
po krivih potih: dodano.
Tvoji bratje so dobri ljudje, iz žlahtne
Db. dobre.
korenine si. Dobrodošel med nami!«
15 In še mu je rekel: »Za plačilo ti dam drahmo na dan in vse, kar je potrebno za pot, tako kakor mojemu sinu. 16 Potuj z mojim sinom in še bom primaknil k plačilu.« 17 Odgovoril mu je: »Šel bom z njim na pot. Ne boj se, zdrava odhajava in zdrava se ti vrneva, zakaj pot je varna.« Tobít mu je rekel: »Blagoslovljen, brat!« Nato je poklical svojega sina in mu naročil: »Sin, pripravi se za pot in pojdi s svojim bratom! Bog na nebu naj vaju varno pripelje na cilj in vaju spet srečna in zdrava pripelje k meni nazaj. Njegov angel naj vaju varuje in spremlja, sin.«
Slovo od doma
Tobija se je odpravil na pot ter poljubil očeta in mater. In oče mu je rekel: »Srečno pot!«
18 Mati pa je jokala in rekla Tobítu: »Zakaj si tako pustil oditi najinega sina? Saj nama je kakor palica v rokah, ki prihaja in odhaja pred nama. 19 Nikar ne kopiči denar na denar! Ves denar nama ne odkupi otroka. 20 Kar nam Gospod daje za življenje, nam bodi dovolj!« 21 Mož pa ji je rekel: »Ne vznemirjaj se! Najin otrok bo srečno potoval in se bo srečno vrnil. In tvoje oči ga bodo spet videle tisti dan, ko se srečno vrne k tebi. 22 Ne vznemirjaj se, sestra, ne boj se zanj! Dobri angel ga spremlja, da srečno pride na cilj in da se vrne živ in zdrav.« 23 In utihnila je v svojem joku.
Doživetje z ribo
6
Fant je odšel in angel z njim, tudi pes je odšel z njima in ju spremljal na poti. Tako sta torej potovala. Ko se je spustila noč, sta se utaborila ob reki Tigrisu. Fant se je spustil vanjo, da bi si umil noge. Iz vode se je pognala velika riba, da bi fantu odgriznila nogo. Fant je zakričal. Angel pa mu je rekel: »Zgrabi ribo in jo ukroti!« In fant je ukrotil ribo in jo privlekel na suho. In angel mu je rekel: »Prereži ribo in izvleci iz nje žolč, srce in jetra in shrani jih posebej, drugo drobovje pa odvrzi! Zakaj žolč, srce in jetra te ribe so koristna kot zdravilo.« Fant je prerezal ribo ter iz nje izvlekel žolč, srce in jetra. Nato je del ribe spražil in použil, drugi del pa nasolil in shranil.
Potem sta skupaj potovala naprej, dokler se nista približala Mediji. Tedaj je fant vprašal angela in mu rekel: »Brat Azarjá, kakšno zdravilo je v jetrih in v srcu in v žolču te ribe?« Angel mu je odgovoril: »Če koga napade demon ali zli duh, je treba srce in jetra zažgati, da se napravi dim pred možem ali ženo – in nikdar več ga ne bodo napadli nobeni zli duhovi.
Db. in zbežal bo od njega vsak napad in nikoli več ne bodo ostali z njim.
Z žolčem pa je treba namaziliti človeka, ki ima bele pege na očeh, pa bo ozdravljen.«
Rafaelov nasvet Tobiju
10 Ko sta prišla v Medijo in sta se že bližala Ekbátani, 11 je Rafael rekel fantu: »Brat Tobija!« Tobija je vprašal: »Kaj je?« In angel mu je rekel: »Nocoj morava prenočiti v Raguélovi hiši. Mož je tvoj sorodnik. Ima hčer, ki ji je ime Sara. 12 Nobenega sina in nobene druge hčere nima razen edinke Sare. Ti si njen najbližji sorodnik, bližji kakor vsi drugi, zato imaš največ pravice, da jo dobiš in da deduješ premoženje njenega očeta. Dekle je preudarno, pogumno in zelo pošteno.
Ali zelo lepo.
Tudi njen oče je poštenjak.« 13 In še je dodal: »Vso pravico imaš, da jo vzameš. Poslušaj me, brat! Nocoj bom govoril z njenim očetom, da vzamemo dekle za tvojo nevesto. In ko se vrneva iz Ragesa, naredimo svatbo. Vem, da ti je Raguél ne more ubraniti ali je zaročiti s kom drugim, zakaj po sodbi Mojzesove knjige bi si s tem zaslužil smrtno kazen, ker ve, da imaš ti pred vsemi drugimi pravico, da si vzameš njegovo hčer. Poslušaj me torej, brat! Nocoj se bomo pogovorili o tem dekletu in jo zasnubili zate. In ko se vrnemo iz Ragesa, jo vzamemo in odpeljemo s sabo na tvoj dom.«
14 Nato je fant odgovoril angelu: »Brat Azarjá! Slišal sem, da je bilo dekle dano v zakon že sedmim možem in da so vsi umrli v nevestini sobi: ravno tisto noč, ko so stopili k njej, so umrli. Slišal sem pripovedovati, da jih je pokončal zli duh. 15 In zdaj me je strah, ker njej zli duh ne naredi nič hudega, umori le tistega, ki se ji hoče približati. Bojim se – zakaj edinorojenec svojega očeta sem – da ne umrem in da od žalosti ne spravim tudi svojega očeta in svoje matere za sabo v grob; saj nimata drugega sina, ki bi ju pokopal.«
16 Angel pa mu je rekel: »Se ne spominjaš zapovedi svojega očeta? Mar ti ni naročil, da si vzemi ženo iz hiše svojega očeta? Zatorej, brat, poslušaj me! Ne delaj si skrbi zaradi zlega duha in vzemi si jo! Vem, da jo nocoj dobiš za ženo. 17 Ko boš stopil v nevestino sobo, vzemi del ribjih jeter, vzemi ribje srce, in ju položi na dišečo žerjavico. Širil se bo vonj, zli duh ga bo zavohal in bo pobegnil in se na vse veke ne bo več prikazal pri njej. 18 Ko pa se boš hotel združiti z njo, najprej oba vstanita in molita in prosita Gospoda neba, naj vama izkaže usmiljenje in rešitev. Ne boj se, namenjena ti je že pred veki, in ti jo boš odrešil. Šla bo s teboj in mislim, da boš imel z njo otroke, ki ti bodo kakor bratje. Ne vznemirjaj se!« 19 Ko je Tobija slišal Rafaelove besede in ko je zvedel, da mu je sestra po semenu očetove hiše, jo je silno vzljubil in njegovo srce se je zedinilo z njo.
Sprejem v Raguélovi hiši
7
Ko je prišel v Ekbátano, mu je Tobija rekel: »Brat Azarjá, popelji me naravnost k našemu bratu Raguélu!« In angel ga je peljal k Raguélovi hiši. Tam sta ga našla, ko je sedel pri dvoriščnih vratih. Najprej sta onadva njega pozdravila, on pa jima je rekel: »Srčno pozdravljena, brata! Lepo, da sta prišla. Dobrodošla!« Nato ju je peljal v svojo hišo. Svoji ženi Edni pa je rekel: »Kako je ta fant podoben mojemu bratu Tobítu!« Edna ju je vprašala in jima rekla: »Od kod sta, brata?« Odgovorila sta ji: »Potomca Neftálijevih sinov sva, ki so morali v suženjstvo v Ninive.« Vprašala ju je: »Ali poznata našega brata Tobíta?« Odgovorila sta ji: »Seveda ga poznava.« Vprašala ju je: »Kako mu gre?« Odgovorila sta: »Živ je in zdrav.« Tobija pa je še rekel: »To je moj oče.« Tedaj je Raguél poskočil in ga poljubil, se razjokal in razgovoril ter mu rekel: »Bodi blagoslovljen, fant, sin poštenega in dobrega očeta! O siromak! O kakšna nesreča! Da je moral tak pravičen človek, ki je dal toliko vbogajme, oslepeti!« Vrgel se je Tobiju okrog vratu in jokal. Tudi njegova žena Edna je jokala in tudi njuna hči Sara je jokala. Zaklal je ovna iz svoje črede in ju prisrčno pogostil.
Ko so se okopali in umili in sedli k obedu, je Tobija rekel Rafaelu: »Brat Azarjá, reci Raguélu, naj mi da mojo sestro Saro!« 10 Raguél je slišal besedo in rekel fantu: »Jej in pij in bodi nocoj dobre volje! Ni človeka, ki bi se smel dotakniti moje hčere Sare, razen tebe, brat. Tudi jaz nimam pravice, da bi jo dal drugemu kakor tebi, ker si mi najbližji sorodnik. Vendar ti moram povedati resnico, fant. 11 Dal sem jo že sedmim možem od naših bratov in vsi so umrli tisto noč, ko so šli k njej. Zdaj pa jej in pij, fant, in Gospod vama bo pomagal.« 12 Tobija mu je rekel: »Ne bom okusil jedi in ne bom pil, dokler ne urediš moje zadeve.« Raguél mu je odvrnil: »Uredil jo bom. Dobiš jo po sodbi Mojzesove knjige, zakaj nebo je razsodilo, da pripada tebi. Vzemi svojo sestro! Odslej si ti njen brat in ona je tvoja sestra. Dana ti je od danes na vse veke. In Gospod neba naj vaju nocoj blagoslovi, sin, in naj vama izkaže usmiljenje in nakloni mir.« 13 Raguél je poklical svojo hčer Saro. Prišla je k njemu, prijel jo je za roko, jo izročil njemu in rekel: »Vzemi jo po postavi in po sodbi, ki je zapisana v Mojzesovi knjigi, ki ti jo daje za ženo. Imej jo in jo srečno odpelji k svojemu očetu! In naj vama Bog na nebu nakloni svoj mir.« 14 Nato je poklical njeno mater. Naročil ji je, naj mu prinese papir, in napisal je listino poročne pogodbe, da mu jo daje za ženo po sodbi Mojzesove postave. Šele nato so začeli jesti in piti.
Poročna noč
15 Raguél je poklical svojo ženo Edno in ji rekel: »Pripravi drugo spalnico, sestra, in jo odpelji tja!« 16 Šla je in pripravila ležišče v spalnici, kakor ji je bil naročil. Tja je pripeljala hčerko in se ob njej jokala. Nato si je obrisala solze in ji rekla: 17 »Bodi pogumna, hči! Gospod neba bo tvojo žalost spremenil v veselje. Bodi pogumna!« In je odšla.
8
Ko so končali z jedjo in pijačo, so hoteli iti spat. Pospremili so ženina do spalnice. Tobija pa se je spomnil Rafaelovih besed. Iz popotne torbe je vzel ribja jetra in srce ter jih položil na dišečo žerjavico. Ribji duh je zlega duha onemogočil in ga pregnal v gornji del Egipta. In tudi Rafael je šel tja, mu vklenil noge in ga naglo zvezal.
Odšli so in zaprli vrata spalnice. Tobija je vstal z ležišča in rekel Sari: »Vstani, sestra, moliva in prosiva našega Gospoda, da nama izkaže usmiljenje in rešitev.« Vstal je in začel moliti in prositi, da bi jima prišla rešitev. Začel je govoriti:
»Slavljen si, Bog naših očetov,
in slavljeno bodi tvoje ime v vseh prihodnjih rodovih!
Naj te slavijo nebesa in vse tvoje stvarstvo na veke!
Ti si ustvaril Adama
in ustvaril si mu pomočnico in oporo, njegovo ženo Evo;
iz njiju je vzklilo seme ljudi.
Ti si rekel: ›Ni dobro človeku samemu,
naredimo mu pomočnico, ki mu bo podobna.‹
In zdaj si vzamem svojo sestro,
ne zaradi nečistovanja,
Ali poželenja, pohotnosti.
ampak iz resnice.
Ali z iskrenostjo; lat. iz same ljubezni do potomcev, po katerih naj se tvoje ime hvali na vekov veke.
Izkaži usmiljenje meni in njej,
daj, da skupaj doseževa starost.«
Nato sta drug drugemu rekla: »Amen!« »Amen!« In skupaj sta zaspala v noč.
Presenečenje po poročni noči
10 Raguél pa je vstal in sklical svoje hlapce; šli so in izkopali grob. 11 Govoril je: »Lahko tudi ta umre, pa nas bodo zasmehovali in se norčevali iz nas.« Ko so grob do konca izkopali, se je Raguél vrnil v hišo, poklical svojo ženo 12 in ji rekel: »Pošlji eno od dekel, naj gre in pogleda, ali je še živ; zdaj ga lahko, če je mrtev, pokopljemo, ne da bi kdo za to zvedel.« 13 Poslali so deklo, prižgali luč in odprli vrata; dekla je vstopila in ju našla, ko sta ležala skupaj in spala. 14 Ko je dekla prišla ven, jim je povedala, da je živ in da ni nič hudega. 15 Slavili so Boga na nebu in govorili:
»Slavljen si, Bog, z vsem čistim slavljenjem!
Naj te slavijo na vse veke!
16 Slavljen, ker si me razveselil.
Ni se zgodilo, česar sem se bal,
naredil si z nami po svojem obilnem usmiljenju.
17 Slavljen, ker si se usmilil
dveh edinorojencev.
Izkaži jima, Gospod, usmiljenje in rešitev,
napolni njuno življenje
z veseljem in usmiljenjem!«
18 Nato je ukazal svojim hlapcem, naj grob zasujejo, še preden se zdani.
Svatba
19 Ženi je naročil, naj speče veliko kruha. Nato je šel k čredi in prignal dva vola in štiri ovne ter ukazal, naj jih zakoljejo. Začeli so s pripravami. 20 Poklical je Tobija in mu rekel: »Štirinajst dni se ne ganeš od tod, ampak ostaneš tukaj, da boš jedel in pil in razveseljeval užaloščeno srce
Db. dušo.
moje hčerke. 21 In od vsega, kar imam, vzemi takoj polovico in odpelji srečno k svojemu očetu. Pa tudi druga polovica bo vajina, ko umreva jaz in moja žena. S teboj in s tvojo sestro ostaneva od zdaj na vse veke. Bodi pogumen, fant! Jaz sem tvoj oče in Edna je tvoja mati in tebi ter tvoji sestri pripadava od zdaj za vse večne čase. Bodi pogumen, fant!«
Rafael potuje v Rages
9
Tedaj je Tobija poklical Rafaela in mu rekel: »Brat Azarjá, vzemi s sabo štiri hlapce in dva velbloda in odpotuj v Rages! Pojdi h Gabaélu in mu daj pismeno potrdilo! Prinesi mi denar, njega pa pripelji s sabo na svatbo! Dobro veš, da moj oče prešteva dneve; in če bom zamudil samo en dan, ga bom preveč prizadel. In vidiš tudi, kaj je Raguél prisegel: ne morem mimo njegove prisege.« Rafael je s štirimi hlapci in dvema velblodoma odpotoval v Rages v Medijo in prenočil pri Gabaélu. Izročil mu je pismeno potrdilo in povedal, da si je Tobítov sin Tobija našel ženo in da ga vabi na svatbo. Gabaél mu je takoj odštel zapečatene mošnje, da so jih naložili. Zgodaj zjutraj so skupaj odpotovali in prišli na svatbo. Prišli so v Raguélovo hišo in našli Tobija pri mizi. Tobija je planil in ga pozdravil, Gabaél pa je zajokal, ga blagoslovil in mu rekel: »Plemeniti in dobri sin plemenitega in dobrega očeta, pravičnega in darežljivega moža! Gospod naj ti nakloni nebeški blagoslov, tebi in tvoji ženi in očetu in materi tvoje žene. Slavljen bodi Bog, ker mi je dal videti tebe, ki si živa podoba mojega bratranca.«

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije

Iskanje po Svetem pismu | O zbirkah | Navodila | Kratice | Teme Svetega pisma | Prejemanje odlomkov | Vaš odziv
       
Domača stran Svetopisemske družbe Slovenije
Zadnja sprememba programa:  7.4.2020