9
 Po drugačnem štetju 9,2.1 Ljudstvo, ki je hodilo v temi,
je zagledalo veliko luč,
nad prebivalci v deželi smrtne sence
je zasvetila luč.
2 Zbudil si silno radost,
naredil si veliko veselje.
Veselijo se pred teboj,
kakor se veselijo ob žetvi,
kakor se radujejo, ko delijo plen.
3 Kajti jarem njegovega bremena
in palico na njegovem hrbtu,
šibo njegovega priganjača
si zlomil kot na dan Midjáncev.
4 Kajti vsak vojaški škorenj, ki hrupno koraka,
in ogrinjalo, ki je prepojeno s krvjo,
bo sežgano, bo hrana za ogenj.
5 Kajti dete nam je rojeno,
sin nam je dan.
Oblast je na njegovih ramah,
imenuje se:
Čudoviti svetovalec, Ali Čudoviti, Svetovalec ali Tisti, ki snuje čudovite reči. Močni Bog, Ali Močni, Bog.
Večni Oče, Ali Oče večnosti. Knez miru.
6 Oblast se bo širila
in miru ne bo konca
na Davidovem prestolu in v njegovem kraljestvu.
Vzpostavil ga bo in utrdil
s pravico in pravičnostjo
od zdaj in na veke.
Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to naredila.
Bog grozi Izraelu
7 Gospod je poslal besedo zoper Jakoba,
padla je v Izrael.
8 Spoznalo jo bo vse ljudstvo,
Efrájim in prebivalci Samarije,
ki v napuhu in s prevzetnim srcem pravijo:
9 »Opeka je razpadla,
zidali bomo s klesanimi kamni,
sikomóre so posekane,
nadomestili jih bomo s cedrami.«
10 Toda Gospod vzdiguje zoper nje Recínove nasprotnike Ali njihove nasprotnike; hebr. nejasno.
in spodbada njihove sovražnike,
11 Aráma z vzhoda in Filistejce od zahoda,
da žro Izraela na vsa usta.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.
12 Ljudstvo pa se ne spreobrne k njemu, ki ga tepe,
ne išče Gospoda nad vojskami.
13 Zato Gospod odseka Izraelu glavo in rep,
krošnjo in ločje v enem dnevu.
14 Stari in ugledni je glava,
prerok, ki uči laži, je rep.
15 Vodniki tega ljudstva so zapeljivci
in tisti, ki jih vodijo, so pogubljeni.
16 Zato se Gospod ne veseli njegovih mladeničev
in nima usmiljenja z njegovimi sirotami in vdovami,
ker so vsi skrunilci in hudodelci
in vsaka usta bedasto govorijo.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.
17 Da, krivičnost gori kakor ogenj,
použiva robidovje in trnje,
požiga drevesa gostega gozda,
da se vrtinči v dimnih stebrih.
18 Srd Gospoda nad vojskami
požiga deželo
in ljudstvo je kakor hrana za ogenj,
drug drugemu ne prizanašajo.
19 Žro na desni, vendar so lačni,
jedo na levi, vendar niso siti,
jedo meso lastnega lakta:
20 Manáse Efrájima, Efrájim Manáseja,
oba skupaj sta proti Judu.
Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne,
njegova roka je še iztegnjena.
|
