|
Psalm 35 (34)
Molitev pravičnega, ki ga tožijo po krivem
35
1 Davidov psalm.
Pravdaj se z njimi, Gospod, ki se pravdajo z mano,
vojskuj se zoper nje, ki se vojskujejo zoper mene!
2 Primi za ščit in oklep,
vzdigni se, da mi pomagaš!
3 Zavihti sulico in kopje
proti mojim preganjalcem!
Reci moji duši:
»Jaz sem tvoja rešitev.«
4 Naj bodo osramočeni in zasramovani,
tisti, ki mi strežejo po življenju.
Naj se obrnejo nazaj, naj se sramujejo,
tisti, ki snujejo mojo nesrečo.
5 Naj bodo kakor pleve pred vetrom,
kadar jih suva angel Gospodov.
6 Njihova pot naj bo temna in spolzka,
ko jih preganja angel Gospodov.
7 Zakaj brez vzroka  Ali brez uspeha, zaman. so mi nastavili svojo mrežo,
brez vzroka so zame izkopali jamo.
8 Naj pride nanj poguba, ki je ne pozna,
njegova mreža, ki jo je nastavil, naj ga ujame,
v pogubi naj pade vanjo.
9 Moja duša pa se bo radovala v Gospodu,
veselila se bo v njegovi zmagi.
10 Vse moje kosti bodo govorile:
»Gospod, kdo je kakor ti,
ki rešuješ nesrečnega pred močnejšim od njega,
nesrečnega in revnega pred njegovim roparjem?«
11 Vstajajo krive priče;
česar ne vem, me sprašujejo.
12 Vračajo mi slabo za dobro,
moja duša je zapuščena.
13 Ko so oni zboleli,
je bila raševina moja obleka;
s postom sem pokoril svojo dušo
in moja molitev se mi je vračala v prsi.
14 Kakor če bi mi bil prijatelj ali brat,
sem hodil okrog, kakor bi bil žaloval za materjo,
mračen sem se sključil.
15 A ob mojem padcu se veselijo, zberejo se,
zberejo se proti meni,
pripravljeni za udarec, ne da bi jaz vedel,
trgajo in ne odnehajo.
16 Kakor najbolj brezbožni zasmehovalci
so z zobmi škripali zoper mene. Hebr. nejasno.
17 Gospod, doklej boš gledal?
Daj, da se vrne moja duša iz njihovih pogub,
izmed mladih levov moja edina!
18 Zahvaljeval se ti bom v velikem zboru,
v mogočnem ljudstvu te bom hvalil.
19 Naj se ne veselijo nad mano moji lažnivi nasprotniki,
tisti, ki so me sovražili brez vzroka, naj si ne pomežikujejo.
20 Saj ne govorijo miroljubno,
proti mirnim v deželi snujejo varljive besede.
21 Na široko odpirajo svoja usta proti meni,
pravijo: »Aha, aha, naše oko je videlo.«
22 Videl si, Gospod, nikar ne molči,
Gospod, ne bodi daleč od mene!
23 Zbudi se, prebudi se za mojo pravico,
moj Bog in moj Gospod, za mojo pravdo.
24 Prisodi mi pravico po svoji pravičnosti, Gospod, moj Bog,
naj se ne veselijo nad mano.
25 Naj ne pravijo v svojem srcu: »Ah! Naša duša!«
Naj ne pravijo: »Pa smo ga pogoltnili!«
26 Naj bodo osramočeni, naj se sramujejo vsi skupaj,
tisti, ki se veselijo moje nesreče.
Naj se ogrnejo s sramoto in zasramovanjem,
kateri se povzdigujejo nadme.
27 Vriskali in veselili se bodo,
kateri imajo veselje nad mojim opravičenjem;
vedno bodo govorili: »Velik je Gospod,
ki ima veselje nad srečo svojega služabnika.«
28 Potem bo moj jezik oznanjal tvojo pravičnost,
ves dan tvojo hvalo.
|
