|
Novi kamnitni tabli
34
1 Gospod je rekel Mojzesu: »Izsekaj si dve kamnitni tabli, kakršni sta bili prvi, da napišem na tabli besede, ki so bile na prvih tablah, ki si ju razbil!
|
34
1  In Gospod veli Mojzesu: Izsekaj si dve kameniti plošči, kakršni sta bili prvi, in napišem nanju besede, ki so bile na prvih ploščah, ki si ju razbil.
|
|
2 Za jutri bodi pripravljen in zgodaj stopi na goro Sinaj; tam se postavi predme na vrhu gore!
|
2 In bodi pripravljen za jutro, in stopi zjutraj na goro Sinajsko in se postavi pred menoj na vrhu gore.
|
|
3 Nihče naj s teboj ne gre gor in naj se tudi nihče ne prikaže po vsej gori; tudi drobnica in goved naj se ne paseta proti tej gori.«
|
3 Nihče naj s teboj ne gre gori, nihče naj se tudi ne prikaže po vsej gori, tudi drobnica in goved naj se ne paseta tej gori nasproti.
|
|
4 Izsekal je dve kamnitni tabli, kakršni sta bili prvi. Ko je Mojzes zjutraj zgodaj vstal, je šel na goro Sinaj, kakor mu je Gospod zapovedal, v roko pa je vzel obe kamnitni tabli.
|
4 In izsekal je dve kameniti plošči, kakršni sta bili prvi; in vstal je Mojzes zjutraj zgodaj in šel na goro Sinaj, kakor mu je bil zapovedal Gospod, in v roko svojo je vzel dve kameniti plošči.
|
|
Obnovitev zaveze
5 Gospod je stopil dol v oblaku in se postavil ondi poleg njega ter klical ime Jahve.
|
5 In Gospod je prišel doli v oblaku in je stal ondi poleg njega in klical ime Gospodovo.
|
|
6 Gospod je šel mimo njega in klical: »Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi,
|
6 In Gospod je šel mimo njega in klical: Gospod, Gospod, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici,
|
|
7 ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho; vendar pa ne pušča brez kazni, ampak kaznuje krivdo očetov na sinovih in vnukih do tretjega in četrtega roda.«
|
7 ki hrani milost tisočim, ki odpušča krivico in prestopek in greh, ki pa krivega nikakor ne šteje za nedolžnega, ki obiskuje očetov krivico nad sinovi in vnuki, nad tretjim in četrtim pokolenjem.
|
|
8 Tedaj se je Mojzes hitro priklonil do tal in molil,
|
8 In Mojzes se hitro pripogne k zemlji in moli.
|
|
9 govoreč: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod v naši sredi. Ljudstvo je namreč trdovratno. A odpusti našo krivdo in našo pregreho in vzemi nas za svojo lastnino!«
|
9 In reče: Če sem našel milost v tvojih očeh, o Gospod, naj gre, prosim, Gospod sam med nami; zakaj to ljudstvo je trdovratno; in odpusti krivico našo in greh naš in vzemi nas za svojo last.
|
|
10 Nato je odgovoril: »Glej, sklepam zavezo: vpričo vsega tvojega ljudstva bom delal čudeže, kakršni se niso zgodili na vsej zemlji in pri nobenem narodu, in vse ljudstvo, med katerim bivaš, bo videlo delo Gospodovo; kajti čudovito je, kar ti bom storil.
|
10 In odgovori: Glej, jaz sklepam zavezo: vpričo vsega ljudstva tvojega hočem delati čudeže, kakršnih ni bilo storjenih na vsej zemlji in med vsemi narodi; in vse ljudstvo, med katerim bivaš, bo videlo delo Gospodovo; kajti strašno bode to, kar bom delal pri tebi.
|
|
11 Pazi na to, kar ti danes zapovedujem! Glej, pregnal bom pred teboj Amorejce, Kanaance, Hetejce, Ferezejce, Hevejce in Jebusejce.
|
11 Hrani, kar ti danes zapovedujem. Glej, izganjam pred teboj Amorejce in Kanaance in Hetejce in Ferizejce in Hevejce in Jebusejce.
|
|
12 Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ne postanejo spotika v tvoji sredi!
|
12 Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ti ne postanejo zanka v sredi tvoji;
|
|
13 Temveč poderite njihove oltarje, razbijte spominske kamne in posekajte sveta drevesa!
|
13 temveč njih oltarje poderite in njih poslikane stebre zdrobite in njih Ašere Drevje v čast boginji Ašeri (ali Astarti). posekajte, –
|
|
14 Kajti drugega boga ne smeš moliti; saj se Jahve imenuje ‚ljubosumni‘; ljubosumen Bog je.
|
14 kajti drugemu bogu se ne smeš poklanjati, zakaj Gospod, čigar ime je Gorečnik, je goreč Bog; –
|
|
15 Nikar ne sklepaj zaveze s prebivalci dežele! Kajti ako bi malikovali in darovali svojim malikom, bi tebe povabili in bi jedel od njihove daritve
|
15 da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, in ko bi nečistovali za svojimi bogovi in darovali bogovom svojim, bi te kdo povabil in ti bi jedel od njih daritve,
|
|
16 in bi jemal od njihovih hčerá žene za tvoje sinove in bi njihove hčere malikovale ter zapeljale tvoje sinove k svojemu malikovanju.
|
16 in jemal bi njih hčere za svoje sinove, in njih hčere bi nečistovale za svojimi bogovi in zapeljale sinove tvoje, da nečistujejo za njih bogovi.
|
|
17 Ne delaj si ulite božje podobe!
|
17 Ulitih bogov si ne delaj! –
|
|
18 Praznuj praznik opresnikov! Sedem dni jej opresnike, kakor sem ti zapovedal, ob določenem času v mesecu abibu; kajti v mesecu abibu si izšel iz Egipta!
|
18 Praznik opresnikov obhajaj! Sedem dni boš jedel opresnike, kakor sem ti zapovedal, določeni čas v mesecu Abibu: kajti meseca Abiba si odšel iz Egipta.
|
|
19 Vse, kar je prvorojeno, je moje; tudi vsak prvi mladič tvoje živine, govedi in drobnice.
|
19 Vse prvorojeno bodi moje, in vsa živina tvoja moškega spola, prvenci govedi in drobnice.
|
|
20 Prvega mladiča osla pa odkupi z jagnjetom; če ga ne odkupiš, mu zlomi tilnik! Vsakega prvorojenca izmed svojih sinov moraš odkupiti. Pred moje obličje pa se ne smete prikazati s praznimi rokami.
|
20 Prvorojeno oslice pa odkupi z jagnjetom, a če ga ne odkupiš, zlomi mu šijnjak. Vsakega prvenca izmed sinov svojih odkupi. In nihče naj se prazen ne prikaže pred obličjem mojim.
|
|
21 Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj; tudi ob času oranja in ob času žetve obhajaj soboto!
|
21 Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj; ob času oranja in ob času žetve počivaj. –
|
|
22 Obhajaj praznik tednov, prvin pšenične žetve, ter praznik spravljanja ob koncu leta!
|
22 In praznik tednov obhajaj, prvin žetve pšenične, tudi praznik spravljanja ob koncu leta.
|
|
23 Trikrat v letu naj se prikažejo vsi tvoji moški pred obličjem Gospoda Jahveja, Izraelovega Boga.
|
23 Trikrat v letu se naj prikažejo vsi moški tvoji pred obličjem Gospoda Jehove, Boga Izraelovega.
|
|
24 Kajti pregnal bom narode pred teboj in razširil tvoje pokrajine in nihče si ne bo poželel tvoje dežele, kadar pojdeš, da se prikažeš pred obličjem Gospoda, svojega Boga, trikrat v letu.
|
24 Kajti izženem narode pred teboj in razširim meje tvoje; nihče tudi ne poželi dežele tvoje, ako se pojdeš prikazat pred obličjem Gospoda, Boga svojega, trikrat v letu. –
|
|
25 Ne daruj krvi moje klavne daritve s kvašenim kruhom in daritev velikonočnega praznika naj ne ostane do jutra!
|
25 Ne smeš darovati krvi klalne daritve moje s skvašenim kruhom vred; tudi naj ne ostane daritev praznika pashe čez noč do jutra.
|
|
26 Najboljše prvine svoje zemlje prinašaj v hišo Gospoda, svojega Boga!
Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere!«
|
26 Zemljišča svojega prve prvine prinesi v hišo Gospoda, Boga svojega. Kozliča ne kuhaj v mleku matere njegove.
|
|
27 Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Zapiši si te besede; kajti po teh besedah sklepam zavezo s teboj in z Izraelom!«
|
27 In Gospod reče Mojzesu: Napiši si te besede, kajti po glasu teh besed sem sklenil s teboj zavezo in z Izraelom.
|
|
28 Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; kruha ni jedel in vode ni pil. Napisal je na tabli besede zaveze, desetero besed.
|
28 In bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči, in kruha ni jedel in vode ni pil. In Gospod je napisal na plošči besede zaveze, desetero besed.
|
|
Mojzesovo žareče obličje
29 Mojzes je šel s Sinajske gore; obe tabli postave sta bili v Mojzesovi roki, ko je šel z gore; in Mojzes ni vedel, da žari koža njegovega obličja zaradi pogovora z njim.
|
29 In ko je potem šel Mojzes doli z gore Sinajske in je imel tisti dve plošči pričevanja v roki, ko je stopal z gore – ni vedel Mojzes, da se obraz njegov žari, ker je bil govoril z Njim.
|
|
30 Aron in vsi Izraelovi sinovi so videli Mojzesa in glej, njegovo obličje je žarelo, zato so se mu bali približati.
|
30 Aron pa in vsi sinovi Izraelovi gledajo Mojzesa, in glej, koža obličja njegovega se žari; in bali so se k njemu približati.
|
|
31 Mojzes pa jih je poklical in vrnili so se k njemu Aron in vsi knezi občine in Mojzes je govoril z njimi.
|
31 A Mojzes jih pokliče, in vrnejo se k njemu Aron in vsi knezi občine; in Mojzes je govoril z njimi.
|
|
32 Nato so se približali vsi Izraelovi sinovi in zapovedal jim je vse, kar je Gospod na Sinajski gori z njim govoril.
|
32 In potem pristopijo vsi sinovi Izraelovi; in zapove jim vse, kar mu je Gospod govoril na gori Sinaju.
|
|
33 Ko je Mojzes nehal z njimi govoriti, je dal zagrinjalo na svoje obličje.
|
33 In ko je Mojzes končal svoj govor z njimi, dene zagrinjalo na obličje svoje.
|
|
34 Kadar je Mojzes prišel pred Gospoda, da bi z njim govoril, je snel zagrinjalo, dokler ni odšel; potem je odšel in govoril Izraelovim sinovom vse, kar mu je bilo zapovedano.
|
34 Kadar pa je šel Mojzes noter pred obličje Gospodovo z njim govorit, je snel zagrinjalo, dokler ni šel ven; in ko je bil prišel ven, je govoril sinovom Izraelovim, kar mu je bilo ukazano.
|
|
35 Izraelovi sinovi so videli Mojzesovo obličje, da je žarela koža njegovega obličja. Potem pa je Mojzes zopet del zagrinjalo na obličje, dokler ni šel, da bi govoril z njim.
|
35 In sinovi Izraelovi so videli obličje Mojzesovo, da se je žarila koža obličja njegovega; in Mojzes je zopet del zagrinjalo na obličje svoje, dokler ni šel noter govorit z Njim.
|
Ekumenska izdaja, © 1974 United Bible Societies (Združene biblične družbe), © 2021 Svetopisemska družba Slovenije |
Chráskov prevod, pravopisno prenovljena izdaja
© 1914 British & Foreign Bible Society (Britanska in inozemska biblična družba)
© 2017 Svetopisemska družba Slovenije |
