1 Samuel je umrl in ves Izrael se je zbral in žaloval za njim. Pokopali so ga v njegovi hiši v Rami. David pa je vstal in šel v Paránsko puščavo.

2 Bil pa je v Maónu mož, ki je imel svoje posestvo v Karmelu. Mož je bil silno bogat, imel je tri tisoč ovc in tisoč koz. Prav tedaj je strigel svoje ovce v Karmelu. 3 Možu je bilo ime Nabál, njegovi ženi pa je bilo ime Abigájila. Žena je bila pametna in lepa na pogled, mož pa surov in hudoben; bil je Kalébovec. 4 Ko je David v puščavi slišal, da Nabál striže svoje ovce, 5 je poslal deset mladeničev. David je rekel mladeničem: »Pojdite v Karmel, in ko pridete k Nabálu, ga pozdravite v mojem imenu. 6 Tako recite: ›Živel! Mir tebi, mir tvoji hiši, mir vsemu, kar imaš! 7 Slišal sem, da imaš strižce. Glej, tvoji pastirji so bili z nami in jih nismo nadlegovali. Ničesar jim ni zmanjkalo vse dni, kar so bili v Karmelu. 8 Le vprašaj svoje hlapce in ti bodo povedali! Naj najdejo mladeniči milost v tvojih očeh! Saj prihajamo ob dobrem dnevu. Daj, prosim, svojim hlapcem in svojemu sinu Davidu, kar najde tvoja roka!‹«

9 Davidovi mladeniči so prišli, povedali v Davidovem imenu Nabálu vse te besede in čakali. 10 Nabál je odgovoril Davidovim hlapcem in rekel: »Kdo je David? Kdo je Jesejev sin? Danes je dovolj hlapcev, ki so pobegnili vsak od svojega gospodarja. 11 Mar naj vzamem svoj kruh in svojo vodo in svoj zakol, ki sem ga zaklal za svoje strižce, pa ga dam ljudem, o katerih ne vem, od kod so?« 12 Davidovi mladeniči so krenili na svojo pot in se vrnili. Ko so prišli, so povedali vse te besede. 13 Tedaj je David rekel svojim možem: »Vsak si opaši svoj meč!« Vsak si je opasal svoj meč; tudi David si je opasal svoj meč. In šli so za Davidom, kakih štiristo mož, dvesto pa jih je ostalo pri prtljagi.

14 Eden od Nabálovih hlapcev pa je povedal Nabálovi ženi Abigájili: »Glej, David je poslal sle iz puščave, da bi pozdravili našega gospoda, on pa jih je ozmerjal. 15 A ti možje so bili zelo dobri do nas in nas niso nadlegovali. Ničesar nam ni zmanjkalo vse dni, ko smo ob njih pasli ovce. 16 Kot zid so bili okoli nas noč in dan, vse dni, ko smo bili kot pastirji ovc z njimi. 17 Zdaj torej spoznaj in sprevidi, kaj ti je storiti, kajti zlo je sklenjeno proti našemu gospodu in proti vsej njegovi hiši, on pa je prevelik ničvrednež, da bi mogel kdo govoriti z njim.«

18 Abigájila je hitro vzela dvesto hlebov, dva meha vina, pet pripravljenih ovc, pet mernikov opraženega zrnja, sto posušenih grozdov, dvesto smokvinih kolačev, jih naložila na osle 19 in rekla svojim hlapcem: »Pojdite pred mano; jaz pridem takoj za vami!« Svojemu možu Nabálu pa tega ni povedala. 20 Ko pa je jezdila na oslu in za goro skrita prihajala dol, glej, so ji prišli nasproti David in njegovi možje, da jih je srečala. 21 David si je rekel: »Zastonj sem torej temule varoval vse njegovo imetje v puščavi, da ni zmanjkalo nič od vsega, kar ima; on pa mi vrača húdo za dobro! 22 Tako naj stori Bog Davidovim sovražnikom in tako doda, če pustim do jutra kaj moškega od vsega, kar ima!«

23 Ko je Abigájila zagledala Davida, se je hitro spustila z osla, padla pred Davidom na obraz in se poklonila do tal. 24 Padla mu je k nogam in rekla: »Na meni, moj gospod, naj bo krivda! Naj sme, prosim, tvoja dekla govoriti na tvoja ušesa! Poslušaj besede svoje dekle! 25 Nikar naj se moj gospod ne ozira na tega ničvredneža, na Nabála! Zares, kakor mu je ime, takšen je. Nabál mu je ime in norost je z njim. Jaz pa, tvoja dekla, nisem videla mladeničev mojega gospoda, ki si jih poslal. 26 In zdaj, moj gospod, kakor živi Gospod in kakor živi tvoja duša, Gospod te je zadržal, da ne bi prišel v krvno krivdo in si pomagal s svojo roko. In zdaj naj se tvojim sovražnikom in tistim, ki želijo húdo mojemu gospodu, zgodi kakor Nabálu! 27 Ta blagoslov pa, ki ga je tvoja služabnica prinesla mojemu gospodu, naj se dá mladeničem, ki hodijo za stopinjami mojega gospoda. 28 Odpusti, prosim, pregreho svoji dekli! Zares, Gospod bo mojemu gospodu zagotovo naredil trajno hišo, kajti moj gospod bije Gospodove boje in vse tvoje dni se v tebi ne bo našlo hudega. 29 Če bi se kdo vzdignil, da bi te preganjal in iskal tvojo dušo, naj bo duša mojega gospoda povezana v svežnju živih pri Gospodu, tvojem Bogu, dušo tvojih sovražnikov pa naj zaluča kakor s frače! 30 In ko bo Gospod mojemu gospodu storil vse, kakor je o tebi dobro govoril, da te bo postavil za kneza čez Izraela, 31 naj ti to ne bo v spotiko in naj ne teži srca mojemu gospodu, da si po nedolžnem prelil kri in si si, moj gospod, sam pomagal. Ko bo Gospod storil dobro mojemu gospodu, se spomni svoje dekle!«

32 David je rekel Abigájili: »Hvaljen bodi Gospod, Bog Izraelov, ki te je ta dan poslal meni naproti! 33 Blagoslovljena bodi tvoja razumnost in blagoslovljena bodi ti sama, ki si me danes zadržala, da nisem prišel v krvno krivdo in si pomagal s svojo roko! 34 Toda kakor živi Gospod, Izraelov Bog, ki mi je zabranil, da bi ti storil húdo, zares, ko mi ne bi bila hitro prišla naproti, zares, Nabálu do jutranjega svita ne bi preostalo nič moškega.« 35 In David je vzel iz njene roke, kar mu je prinesla, njej pa je rekel: »Pojdi v miru v svojo hišo! Glej, uslišal sem tvoj glas in se ozrl nate.«

36 Ko je Abigájila prišla k Nabálu, glej, je imel v svoji hiši pravo kraljevsko gostijo. Nabál je bil dobre volje in že zelo pijan. Tako mu do jutranjega svita ni nič povedala, ne majhnega ne velikega. 37 Ko pa se je Nabál zjutraj streznil od vina, mu je njegova žena to povedala. Tedaj mu je omrtvelo srce v njegovem telesu, bil je kakor kamen. 38 Ko je minilo kakšnih deset dni, je Gospod udaril Nabála in je umrl.

39 Ko je David slišal, da je Nabál umrl, je rekel: »Hvaljen Gospod, ki je pravdo zaradi moje osramotitve dobil iz Nabálove roke, svojega služabnika pa obvaroval pred hudodelstvom! Nabálovo hudobijo je Gospod obrnil na njegovo glavo.«

Nato je David dal sporočiti Abigájili, da bi si jo vzel za ženo. 40 Davidovi hlapci so prišli k Abigájili v Karmel in ji govorili: »David nas pošilja k tebi, da bi te vzel za svojo ženo.« 41 Tedaj je vstala, se priklonila z obrazom do zemlje in rekla: »Glej, tvoja dekla je služabnica, ki bo umivala noge hlapcem mojega gospoda.« 42 In Abigájila je hitro vstala ter odjezdila na oslu. Pet njenih služabnic pa je šlo za njenimi stopinjami. Tako je šla za Davidovimi poslanci in postala njegova žena.

43 David je vzel tudi Ahinóam iz Jezreéla; tako sta mu bili obe ženi. 44 Savel je namreč dal svojo hčer Mihálo, Davidovo ženo, Lajiševemu sinu Paltíju iz Galíma.