1 Tisti čas mi je Gospod rekel: »Izsekaj si dve kamniti plošči, kakršni sta bili prvi, in pridi k meni na goro! Narêdi si tudi leseno skrinjo! 2 Na plošči bom napisal besede, ki so bile na prvih ploščah, ki si ju razbil; potem ju polôži v skrinjo!« 3 Naredil sem torej skrinjo iz akacijevega lesa, izsekal kamniti plošči, kakršni sta bili prvi, in s ploščama v roki šel na goro. 4 Napisal je na plošči, kakor je bilo napisano prej, deset besed, ki vam jih je Gospod govoril na gori iz ognja na dan občestva; nato ju je Gospod dal meni. 5 Obrnil sem se, šel z gore in položil plošči v skrinjo, ki sem jo naredil. Tam sta ostali, kakor mi je zapovedal Gospod.

6 In Izraelovi sinovi so se odpravili iz Beerót Bené Jaakána v Mosêr. – Tam je Aron umrl in bil pokopan. Namesto njega je postal duhovnik njegov sin Eleazar. – 7 Od tam so se odpravili v Hor Gidgád in iz Gidgáda v Jotbáto, deželo potokov. 8 Tisti čas je Gospod določil Levijev rod, naj nosi skrinjo Gospodove zaveze, naj stoji pred Gospodom, mu služi in v njegovem imenu blagoslavlja; tako je še danes. 9 Zato Levi nima deleža in dediščine s svojimi brati: Gospod je njegova dediščina, kakor mu je obljubil Gospod, tvoj Bog.

10 Ostal sem torej kakor prvikrat na gori štirideset dni in štirideset noči in Gospod me je tudi tokrat uslišal, Gospod te ni hotel pokončati. 11 In Gospod mi je rekel: »Vstani in pojdi, odpravi se pred ljudstvom, da pridejo in vzamejo v last deželo, ki sem jo s prisego obljubil dati vašim očetom!«

12 In zdaj, Izrael, kaj zahteva od tebe Gospod, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, ga ljubiš in služiš Gospodu, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo, 13 da izpolnjuješ Gospodove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih danes zapovedujem, da ti bo dobro. 14 Glej, Gospodu pripadajo nebo in nebes nebesa in zemlja in vse, kar je na njej. 15 Vendar se je Gospod zavzel samo za tvoje očete, da bi jih ljubil, in za njimi je izbral njihov zarod, vas, izmed vseh ljudstev, kakor je danes. 16 Obrežite torej prednjo kožico svojega srca in ne bodite več trdovratni! 17 Kajti Gospod, vaš Bog, je Bog nad vsemi bogovi in Gospod nad vsemi gospodi, véliki, mogočni in strašni Bog, ki ne gleda na osebo in ne sprejema podkupnine, 18 ki pomaga do pravice siroti in vdovi, ljubi tujca in mu daje kruha in obleke. 19 Ljubite tujca, kajti bili ste tujci v egiptovski deželi. 20 Gospoda, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se dŕži in pri njegovem imenu prisegaj! 21 On je tvoja hvalnica, on je tvoj Bog, ki ti je storil velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči. 22 Sedemdeset duš je bilo tvojih očetov, ko so šli v Egipt, zdaj pa te je Gospod, tvoj Bog, namnožil kakor zvezde na nebu.