1 Poslušaj, Izrael! Danes boš šel čez Jordan, da prideš in zavojuješ narode, ki so večji in mogočnejši od tebe, velika in do neba utrjena mesta, 2 veliko in visokoraslo ljudstvo Anákovce, ki jih poznaš in si slišal o njih: »Kdo more obstati pred Anákovimi sinovi?« 3 Danes boš spoznal, da gre Gospod, tvoj Bog, pred teboj tja čez kot požirajoč ogenj; uničil jih bo in jih ponižal pred teboj. Razlastil jih boš in jih hitro pokončal, kakor ti je obljubil Gospod.

4 Ko jih bo Gospod, tvoj Bog, pregnal izpred tebe, ne reci v svojem srcu: »Zaradi moje pravičnosti me je Gospod pripeljal, da vzamem to deželo v last.« Temveč zaradi krivičnosti teh narodov jih bo Gospod pregnal izpred tebe. 5 Ne boš prišel in si vzel njihove dežele v last zaradi svoje pravičnosti in zaradi iskrenosti svojega srca, temveč zaradi krivičnosti teh narodov jih bo Gospod, tvoj Bog, pregnal izpred tebe in da uresniči besedo, ki jo je Gospod prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

6 Vedi torej, da ti Gospod, tvoj Bog, ne daje v last te lepe dežele zaradi tvoje pravičnosti, kajti trdovratno ljudstvo si! 7 Spominjaj se, ne pozabi, kako si v puščavi jezil Gospoda, svojega Boga! Od dneva, ko si odšel iz egiptovske dežele, do tedaj, ko si prišel v ta kraj, ste se upirali Gospodu.

8 Tako ste na Horebu jezili Gospoda in Gospod se je razsrdil nad vami in vas hotel pokončati. 9 Ko sem šel na goro, da bi vzel kamniti plošči, plošči zaveze, ki jo je Gospod sklenil z vami, sem ostal na gori štirideset dni in štirideset noči; nisem ne jedel kruha ne pil vode. 10 In Gospod mi je dal kamniti plošči, popisani z Božjim prstom; na njih so bile besede, ki vam jih je Gospod govoril iz ognja na dan občestva. 11 Ko je preteklo štirideset dni in štirideset noči, mi je Gospod dal kamniti plošči, plošči zaveze.

12 In Gospod mi je rekel: »Vstani, pojdi hitro dol od tod! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz Egipta, se je spridilo; hitro so krenili s poti, ki sem jim jo zapovedal: naredili so si ulito podobo.«

13 Nato mi je Gospod rekel tole: »Pogledal sem to ljudstvo in glej, to je trdovratno ljudstvo. 14 Pusti me, da jih pokončam in izbrišem njihovo ime izpod neba, iz tebe pa napravim narod, močnejši in številnejši od tega!« 15 Obrnil sem se in odšel z gore, ki je gorela v ognju; v vsaki roki sem imel po eno ploščo zaveze. 16 Pogledal sem in glej, grešili ste proti Gospodu, svojemu Bogu, naredili ste si ulito tele; hitro ste krenili s poti, ki vam jo je zapovedal Gospod. 17 Tedaj sem zgrabil plošči, ju vrgel iz rok in ju razbil pred vašimi očmi.

18 Potem sem se vrgel pred Gospoda in kakor prvič ostal štirideset dni in štirideset noči. Nisem ne jedel kruha ne pil vode zaradi vseh vaših grehov, s katerimi ste se pregrešili, ko ste delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, tako da ste ga razjezili. 19 Kajti zbal sem se jeze in srda, s katerim se je Gospod jezil na vas, tako da vas je hotel pokončati. In Gospod me je tudi tokrat uslišal. 20 Tudi nad Aronom se je Gospod tako zelo razjezil, da ga je hotel pokončati; tudi zanj sem takrat prosil. 21 Vaš greh pa, ki ste ga naredili, tele, sem vzel, ga sežgal v ognju, ga zdrobil in popolnoma zmlel v droben prah, prah pa vrgel v potok, ki teče z gore.

22 Tudi v Tabêri, v Masi in v Kibrót Taávi ste jezili Gospoda. 23 In ko vas je Gospod poslal iz Kadeš Barnée in rekel: »Pojdite in vzemite v last deželo, ki vam jo dajem!« ste se uprli ukazu Gospoda, svojega Boga, in mu niste zaupali in ne poslušali njegovega glasu. 24 Uporni ste bili nasproti Gospodu vse od dneva, ko sem vas spoznal.

25 Vrgel sem se torej pred Gospoda in ležal na tleh štirideset dni in štirideset noči, kajti Gospod je rekel, da vas bo pokončal. 26 Prosil sem Gospoda in rekel: »Gospod Bog, ne uničuj svojega ljudstva in svoje dediščine, ki si jih rešil s svojo veličino in jih z močno roko izpeljal iz Egipta! 27 Spomni se svojih služabnikov Abrahama, Izaka in Jakoba! Ne oziraj se na trdovratnost tega ljudstva, na njihovo hudobijo in pregreho, 28 da ne bodo rekli v deželi, iz katere si nas izpeljal: ›Ker jih Gospod ni mogel pripeljati v deželo, ki jim jo je obljubil, in ker jih je sovražil, jih je odpeljal, da bi jih pomoril v puščavi.‹ 29 In vendar so tvoje ljudstvo in tvoja dediščina, ki si jih izpeljal s svojo veliko močjo in z iztegnjenim laktom.«