|
8
1 Mogočno se razprostira od konca do konca
in vsemu dobrohotno vlada.
Salomon se želi poročiti z modrostjo
2 Njo sem vzljubil, njo iščem od svoje mladosti;
skušal sem jo vzeti za ženo,
vzljubil sem njeno lepoto.
3 Ona poveličuje plemenitost, saj živi z Bogom,
saj jo je vzljubil Gospodar vsega.
4 Ker je vpeljana v Božje védenje,
odloča pri njegovem delovanju.
5 Če je bogastvo dobrina, ki jo je vredno želeti v življenju,
kaj je bogatejše kakor modrost, ki deluje v vsem?
6 Če je razumnost tista, ki deluje,
kdo je bolj vešča izdelovalka bivajočih stvari kakor ona?
7 In če kdo ljubi pravičnost,
njena dela so kreposti,
saj ona uči razumnost, preudarnost,
pravičnost in srčnost,
ljudem pa v življenju nič bolj ne koristi kakor to.
8 Če pa bi si kdo rad nabral tudi veliko izkušenj,
ona pozna davnino,  Db. stare (stvari). ugane prihodnost, Db. prihodnje (stvari).
razume odtenke rekov, pozna Dodano. rešitve ugank,
vnaprej spoznava znamenja in čudeže,
tudi posledice usodnih trenutkov in časov.
9 Sklenil sem jo torej vzeti domov, da bi skupaj živela,
ker sem vedel, da mi bo dobro svetovala,
da me bo hrabrila v skrbeh in žalosti.
10 Po njeni zaslugi bom pri ljudeh dosegel slavo
in pri starejših spoštovanje, čeprav sem še mlad.
11 Bistrega se bom izkazal pri sojenju,
vpričo knezov bom vzbujal občudovanje.
12 Če bom umolknil, bodo počakali,
če bom kaj rekel, bodo prisluhnili,
če bom dalj časa govoril,
bodo deli roko na usta.
13 Po njej bom dosegel nesmrtnost
in zanamcem pustil večen spomin.
14 Vladal bom ljudstvom, narode si bom podvrgel.
15 Kruti vladarji se bodo ustrašili, ko bodo slišali zame,
med ljudmi se bom izkazal dobrega, v vojni pogumnega.
16 Ko se bom vračal domov, se bom oddahnil pri njej,
saj njena družba ne povzroča tesnobe,
z njo živeti ni mučno,
marveč veselo in osrečujoče.
Uvod v Salomonovo molitev
17 Ko sem o vsem tem sam v sebi premišljeval
in v svojem srcu doumel,
da je nesmrtnost v sorodstvu z modrostjo,
18 v prijateljstvu z njo plemenito veselje,
v trudu njenih rok neizčrpno bogastvo,
v pogostem srečavanju z njo preudarnost
in v sožitju z njenim naukom slava,
sem se odpravil po svetu in iskal, kako bi jo vzel k sebi.
19 Bil sem obetaven mladenič,
prejel sem plemenito Db. dobro. dušo,
20 ali bolje, ker sem bil plemenit, Db. dober. sem prišel v neomadeževano telo.
21 Ker sem pa spoznal, da je ne bom dobil, če je ne bo dal Bog,
– tudi to je znamenje razumnosti, da veš, čigav je dar –
sem se obrnil h Gospodu, ga prosil
in rekel iz vsega srca:
|
