1 Tedaj je Jezus spregovoril množicam in svojim učencem: 2 »Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji. 3 Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. 4 Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti. 5 Vsa svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli. Napravljajo si širše molitvene jermene in podaljšujejo robove na obleki. 6 Radi imajo častno mesto na gostijah, prve sedeže v shodnicah, 7 pozdrave na trgih in da jim ljudje pravijo ›rabi‹. 8 Vi pa si ne pravite ›rabi‹, kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. 9 Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. 10 Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. 11 Največji med vami bodi vaš strežnik. 12 Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.

13 Toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti.

15 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in kopno, da enega samega napravite za spreobrnjenca; toda ko to postane, ga naredite za sina peklenske doline, dvakrat hujšega od sebe.

16 Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ›Če kdo priseže pri templju, ni to nič, če pa priseže pri tempeljskem zlatu, ga prisega veže.‹ 17 Norci in slepci! Kaj je vendar več: zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje? 18 Govorite tudi: ›Če kdo priseže pri oltarju, ni to nič, če pa priseže pri daru, ki je na njem, ga prisega veže.‹ 19 Slepci! Kaj je vendar več: dar ali oltar, ki dar posvečuje? 20 Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem. 21 Kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem. 22 Kdor pa priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.

23 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker dajete desetino od mete, kopra in kumine, opustili pa ste, kar je v postavi pomembnejše: pravičnost, usmiljenje in zvestobo. To bi bilo treba storiti in ónega ne opustiti. 24 Slepi vodniki! Precejate komarja, kamelo pa požirate.

25 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker kozarec in skledo čistite od zunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti. 26 Slepi farizej! Očisti najprej kozarec znotraj, da bo čist tudi zunaj.

27 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. 28 Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in nepostavnosti.

29 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokov in krasite spomenike pravičnih 30 ter govorite: ›Če bi mi živeli v dneh naših očetov, ne bi sodelovali z njimi pri prelivanju krvi prerokov.‹ 31 Tako spričujete sami proti sebi, da ste sinovi tistih, ki so umorili preroke. 32 Le dopolníte mero svojih očetov! 33 Kače, gadja zalega! Kako boste ubežali obsodbi na peklensko dolino? 34 Zato, glejte, pošiljam k vam preroke, modrece in pismouke. Nekatere od njih boste pobili in križali, druge boste bičali v svojih shodnicah in preganjali od mesta do mesta, 35 da pride nad vas vsa pravična kri, prelita na zemlji, od krvi pravičnega Abela do krvi Zaharija, Berehjájevega sina, ki ste ga ubili med templjem in oltarjem. 36 Resnično, povem vam: Vse to bo prišlo nad ta rod.«

37 »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. 38 Glejte, vaša hiša je zapuščena. 39 Povem vam namreč, da me odslej ne boste videli, dokler ne porečete: ›Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!‹«